Boljše razumevanje podzavestnih in čustvenih procesov voznikov, ki vozijo pogosto prehitro ali vinjeni, bi lahko pomagalo pri preprečevanju takšnega načina vožnje, so ugotovili strokovnjaki z Univerze McGill.

V raziskavi, kjer so se strokovnjaki osredotočili na ponavljajočo prehitro vožnjo in vožnjo pod vplivom alkohola, so ugotovili posebne vedenjske, osebnostne in nevrobiološke profile, ki se skrivajo pod takšnimi oblikami vožnje.

“Presenetljivo je, da se ti vozniki ne štejejo med nevarne voznike,” pravi vodja raziskave Thomas G. Brown, ki je asistent psihologije na Univerzi McGill. “Če vozniki ne verjamejo, da so nevarni, se ne bodo želeli spremeniti,” je še povedal.

Ne skrbi jih za druge

V raziskavi, ki so jo objavili v PLoS ONE, so analizirali štiri skupine moških starih med 19 in 39 let. V eni skupini so bili moški z eno ali več obsodbami zaradi vožnje pod vplivom alkohola, v drugi skupini so bili moški, ki so bili v zadnjih dveh letih trikrat ali večkrat ujeti pri prehitri vožnji ali drugem prometnem prekršku. V tretji skupini so bili moški, ki so zajemali obe tvegani obliki vožnje. V kontrolni skupini so bili varni vozniki.

Foto: Saša Despot nadzor policistov in carinikov

Strokovnjaki so analizirali njihovo nagnjenost k uživanju drog in alkohola, njihovo stopnjo impulzivnosti, nagnjenost k želji po nagrajevanju, željo po odločanju in zmožnost po učenju iz lastnih izkušenj. Med vožnjo po simulatorju so merili tudi njihove ravni kortizola. Rezultati so pokazali, da ima vsaka skupina poseben čustveni in vedenjski profil.

Strokovnjaki menijo, da bi za voznike, ki vozijo prehitro, pomagale tehnike vzpodbude in nagrajevanja. Morali bi preživeti več časa pri spodbujevalnih aktivnostih v varnem okolju. Alkoholizirani vozniki, ki so bolj dovzetni za alkohol pa bi morali prakticirati vaje, ki bi izboljšale njihovo sposobnost, da pred načrtovano vožnjo ne pijejo alkohola oziroma vinjeni ne stopijo za volan. Zanje bi bilo dobro, da se resnično zavedajo negativnih psoledic, ki jih takšno početje lahko prinese.

Za obe skupini z nevarnim načinom vožnje je značilno pomanjkanje skrbi za druge.  

Pri smrtnih nesrečah najpogostejša hitrost

Foto: Saša Despot nesreča Najpogostejši vzroki prometnih nesreč v Sloveniji so po podatkih Policije nepravilni premiki z vozilom, neprilagojena hitrost in nepravilna stran ter smer vožnje. Pri smrtnih prometnih nesrečah in nesrečah s hudimi telesnimi posledicami sta najpogostejša vzroka neprilagojena hitrost in nepravilna stran oziroma smer vožnje.

Te posledice pa so pogosto povezane tudi z vožnjo pod vplivom alkohola, ki se je kot vzrok v največji meri pojavil pri tako imenovanih stalnih vzrokih prometnih nesreč, zlasti pri neprilagojeni hitrosti, nepravilni strani oziroma smeri vožnje, nepravilnih premikih z vozilom in pri neupoštevanju pravil o prednosti.