Na Univerzitetni kliniki Golnik so imeli včeraj na covid oddelku 17 bolnikov, od tega je bilo pet polno cepljenih. Na intenzivnem oddelku sta bila dva bolnika, tretji je bil v premeščanju. Direktor klinike, interventni pulmolog dr. Aleš Rozman, je pri tem ponovil, da je delta različica bolj kužna za tiste, ki niso cepljeni. "Kaže tudi, da je toliko imunskega zamika, da tudi tisti, ki so cepljeni, niso povsem varni. Čeprav gredo podatki izrazito v korist tistih, ki so bili cepljeni, ti so bistveno bolj zaščiteni od necepljenih." 

V javnosti se medtem pojavljajo namigi, da naj bi bili prebolevniki bistveno bolj odporni na delta različico kot cepljeni. "Zanimivo je, da imamo v bolnišnici trenutno več cepljenih kot prebolevnikov. Je pa glede tega zgodba naslednja: pri prebolevanju virusa gre za imunost, ki jo s tem pridobimo in je večplastna, pri cepljenju pa smo se zanašali zgolj na to, da smo merili nivo protiteles v krvi. Ta je pri cepljenih osebah resnično večja, kot pri tistih, ki so covid-19 preboleli, vendar to ni celotna zgodba imunosti. Tu gre tudi za sluznična protitelesa, ki se izločajo, tu gre za celične imunske organizme in pa tudi zato, da smo pri prebolevanju dobili imunost preko drugega vstopnega mehanizma, to je prek dihal in ne preko injekcije. Se pravi neka naravna imunost vendarle primarno izvira iz prebolevanja bolezni," je pojasnil Rozman, nato pa poudaril, da nam cepivo vendarle nudi možnost, da dobimo neko stopnjo imunosti, ne da bi se izpostavili bolezni in jo prebolevali."  

Kdaj se pri cepljenih odpornost zmanjšuje? "Verjetno, da se zmanjšuje. To je odvisno od posameznika do posameznika. Iz nedavnih izraelskih podatkov je razvidno, da imajo tisti, ki so bili cepljeni na samem začetku, ko je bilo cepivo dano v uporabo, v tem trenutku manjšo odpornost in pogosteje zbolevajo od tistih, ki so bili cepljeni nekaj mesecev kasneje. Tudi angleški primer nekako kaže na to, da čim kasnejši je bil drugi odmerek, bolj smo proti delta varianti zaščiteni. Vsekakor pa je potrebno vzeti v račun, da je delta varianta nekoliko drugačna od tiste, za katero je bilo cepivo razvito."

V javnosti se pojavljajo tudi vprašanja, zakaj se pred jesenjo nismo bolje pripravili v bolnišnicah. Rozman na to odgovarja, da lahko reče, da so se vse bolnišnice pripravile kolikor je bilo to možno, kar se tiče sredstev ni bilo težav. Težave še vedno predstavljajo kadri. "Mladi ljudje se vse težje odločajo za te poklice, nenazdanje tudi zaradi lažjega dela v nekaterih drugih okoljih, ki nudijo primerljivo plačo." 

Glede terapije težje obolelih Rozman ni podal novih ugotovitev, ker jih ni. "Obetajo se neka nova zdravila, na katere vsi polagamo velike upe, za zdaj uporabljamo suportivne terapije kortikosteroidov, vitamina D." Glede ivermektina je povedal, da študije, ki so bile koretno opravljene s kontrolnimi skupinami, ni bilo konkretnih razlik med skupinami, ki je bila zdravljena z ivermektinom in kontrolno skupino, ki je bila zdravljena bodisi s placebom, bodisi standarndim zdravljenjem. 

Obstajajo še manjše študije, ki v nekoliko slabše kontroliranih pogojih dajale upanje, da bi to zdravilo lahko bilo učinkovito. "Veliko se polaga upov na študije, ki so trenutno v teku, a rezultatov še ni." Pojavilo se je že več zapletov glede zdravljenja z ivermektinom na lastno pest, ki ga stroka vsekakor odsvetuje. 

dezurni@zurnal24.si