Epidemiološke razmere so prinesle s sabo veliko sedanje pred zasloni in s tem manj gibanja. "WHO je ves čas opozarjala, da morajo biti šole zadnje institucije, ki se zaprejo, in prve, ki se odprejo, a žal v Sloveniji ni bilo tako, kar je imelo velik vpliv na otroke," je ob predstavitvi preliminarnih rezultatov šolskega športnega kartona, ki vsebuje podatke za približno dve tretjini slovenskih osnovnih šol, povedal Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema Športnovzgojnega kartona in izredni profesor na ljubljanski Fakulteti za šport. "V Sloveniji je šola tista institucija, kjer se stvari homogenizirajo - otroci dobijo podobne priložnosti, podobne pogoje in imajo možnost, da se razvijajo."

Koronageneracija Slovenski otroci: stanje slabše kot si mislite

Poudaril je, da je bilo sedenja že ob prvem valu epidemije ogromno, zdaj pa se je le še povečalo. "Za 50 odstotkov se je povečalo sedenje pred TV v vseh starostnih skupinah," je pojasnil Starc. Podatki kažejo, da je otrokov dan v povprečju vseboval 63 odstotkov sedenja, 30 odstotkov neintenzivne dejavnosti, ki na razvoj otrok ne vpliva pomembno, ter le sedem odstotkov intenzivne dejavnosti, ki vpliva na razvoj otrok.

"Sedem ur stremljenja v zaslone je v nasprotju z vsemi mogočimi smernicami razvoja otrok, zato je zanimivo, da šolsko ministrstvo tega ni naslovilo," je izpostavil Starc. "Slišimo celo, da bodo v prihodnosti spodbujali še več hibridnega izobraževanja."

Covid-19 Alojz Ihan: S tesnobo pričakujem jesen, delta bo zagotovo prišla v Slovenijo

Stanje je še slabše, kot je bilo leta 2020, otroci so še bolj gibalno nazadovali, saj je bil jesenski "lockdown" daljši in je zaradi slabših vremenskih pogojev še bolj negativno vplival na gibanje otrok kot spomladanski, ko smo imeli idealno vreme.

"Priča smo trendu najhitrejšega naraščanja debelosti v zgodovini Sloveniji. Vemo, da je odpravljanje debelosti dolgotrajni proces - tako pri odraslih kot pri otrocih, ki jih ne moremo dajati na dieto, ampak lahko spodbujamo le gibanje. Edini način je, da več porabijo, kot zaužijejo ter na ta način naredijo pozitivno bilanco."

Delež otrok z debelostjo se je povečal Šole, ki so po spomladanskem zaprtju države uspele izvesti meritve, so dobile povratno informacijo že takrat, kar je vplivalo na boljše rezultate po jesenskem zaprtju države. "Vedele so, kaj se je zgodilo z otroki, hkrati imamo kar 60 tisoč staršev, ki uporabljajo spletno aplikacijo Moj SLOfit," je razložil Starc. "A cel kup je šol, ki jim leta 2020 ni uspelo izvesti meritev, zlasti tam so prirasti debelosti ogromni in znašajo več kot 20 in celo več kot 30 odstotkov v tistih šolah, ki niso dobile povratne informacije." 

Kako pomembna je šola, kažejo podatki o gibalni učinkovitosti. "Naredili smo analizo, kaj se je dogajalo z otroki, ki so bili leta 2019 na različnem nivoju glede gibalne učinkovitosti, po kvartilih. Po tem, ko so se otroci vrnili v šole, je prišlo pri tistih, ki so najmanj gibalno učinkoviti (najnižji kvartil), do največjega napredka," je razložil Starc. "Njihova gibalna učinkovitost se je v mesecu in pol povečala za 46 odstotkov, kar kaže na to, kako pomembna je šola, še posebej za tiste otroke, ki doma nimajo spodbudnega okolja. Tudi pri tistih, ki so bili po gibalni učinkovitosti v drugem kvartilu, je prišlo do pomembnega napredka. Pri tistih otrocih, ki so bili najvišji (najbolj gibalno učinkoviti leta 2019), pa je prišlo še do dodatnega upada gibalne učinkovitosti tudi na meritvah v letošnjem šolskem letu. Pri tem je treba povedati, da so razlike velike - otroci, ki so najmanj gibalno učinkoviti, so manj kot tretjino gibalno učinkoviti v primerjavi s tistimi, ki so najbolj gibalno učinkoviti."

"Poglobili smo neenakost pri gibalni učinkovitosti otrok. Če smo malo cinični, smo mogoče tudi kaj prinesli k enakosti v zdravju, ko smo najboljše potisnili navzdol in jih približali tistim, ki so imeli največ težav že prej."

Delež nizko gibalno učinkovitih otrok se je še povečal, pri tistih šolah, ki so dobile povratno informacijo za 16,7, pri tistih, ki je niso dobili, pa kar za 18 odstotkov. "To je delež otrok, ki imajo resne težave z gibalnim učenjem, s tem so povezane tudi vse ostale učne težave," je poudaril Starc.

Na žalost je prišlo do upada gibalnih sposobnosti tudi pri tistih, ki imajo najboljši, vrhunski gibalni potencial. "Vidimo, da je pri tistih šolah, ki so dobile povratno informacijo, ta upad bil 31-odstoten, tam, kjer je niso, pa celo preko 40 odstoten," je poudaril Starc.

Stanje je po besedah Starca zaskrbljujoče, rešitve pa enostavne, a nekdo jih mora izvesti. Opozoril je tudi na čas počitnic, ki je pred vrati, ko so otroci manj gibalno aktivni. "Počitnice so eden slabših delov leta za gibalni razvoj otrok," je opozoril Starc. "Otroci pridejo po počitnicah v šolo na nižjem gibalnem potencialu. To naj bo apel staršem, glede na to, kaj se je zgodilo v letošnjem šolskem letu, da se še posebej potrudijo in omejijo čas otrokom pred zasloni ter jih spodbujajo, da so čim bolj telesno dejavni."

Ob tem opozarja odločevalce, da se šole jeseni ne smejo več zapirati. "Vidimo, kaj se je zgodilo, ko so se šole zaprle. Napovedovali so cel armagedon, a nič od tega se ni zgodilo - ni bilo masovnih okužb, otroci, ki so bili v izolaciji, praviloma niso oboleli," je poudaril Starc. "Neprijetno je priznati za nazaj, da je bila to napaka. Prizadevamo si, da se šole jeseni ne zaprejo, čeprav že slišimo diskurz, da se bodo šole zaprle, če se ljudje ne bodo cepili."

Rešitve so po besedah Starca enostavne - to je več telesne dejavnosti z možnostjo druženja. "Rešitev je v tem, da to otrokom vrnemo in jim omogočimo še več," je poudaril Starc. "Rešitev ni, da se s tem ukvarjajo zdravniki, psihologi in psihiatri, kar se že dogaja. Otrokom je treba vrniti gibanje. Treba je spodbujati gradnjo učilnic na prostem in uvesti uro športa na dan ter jo opredeliti kot razbremenilni predmet ter uvesti skupno poučevanje športnega pedagoga in učitelja v nižjih razredih. Poleg tega bi morali otrokom, ki ne morejo uresničevati športnih vadb, omogočiti subvencioniranje le teh. Več bi jih treniralo, če bi si to njihovi starši lahko privoščili."

"Naša ideja je, da bi športna vzgoja postal predmet brez ocene."

Poudaril je, da se stanje samo po sebi ne bo popravilo. "Stanje ni naravno in se ne bo po naravni poti popravilo," je poudaril Starc. "Potrebujemo podporo države, strokovne javnosti, šol, učiteljev in staršev. Zatika se pri politiki, pri institucijah, ki bi morale skrbeti za razvoj šolstva. Po vrnitvi otrok v šole smo upali, da bodo šole to naredile na human način, a zgodilo se je, da je bilo vse odvisno od posameznega učitelja. Zmanjšali smo število ocen, a obdobje, ko so bili otroci v šoli, je bilo obdobje enega samega ocenjevanja, da ne govorimo o količini domačih nalog, ko je bilo treba za nazaj nadomestiti vse, kar so med letom zamudili. To je pomenilo dodatno sedenje, pričakujemo temeljit razmislek, o tem, da končno ukinemo domače naloge in preprečimo, da šola vstopa v prosti čas otrok. To sta naredili Finska in Danska, kjer so otroci med najbolj uspešnimi." 

"Sedenje pred ekranom je udobno. Ko starš reče 'vstani", takrat otroka premakne iz cone udobja in pride do upora. Brezkompromisno je treba potegniti kabel iz vtičnice. Otrok mora ven, se gibati, da se bo normalno razvil."

Za več športa v šolah po oceni Starca ne potrebujemo novih telovadnic, saj ima Slovenija dobro razvejano mrežo le teh. "Imamo pa tudi veliko lepega okolja zunaj," je še poudaril Starc. "Dodatne ure športa se lahko odvijajo tudi zunaj, treba je le spremeniti paradigmo, da slabega vremena ni, so le slaba oblačila. Otroci so lahko dejavni tudi, ko je slabo vreme."

Dodal je še, da se je generacijsko zelo spremenilo gibanje otrok. "Naši pradedki in prababice so imeli radij gibanja pet kilometrov okoli doma, naša generacija tri kilometre, naši otroci pa le en kilometer," je še razložil Starc. "Prostor gibanja se je skrčil z radija pet na en kilometer. Mi smo tudi zakrivili, da otroci nimajo dostopa do zelenih površin, oni pa plačujejo davek za to."

dezurni@zurnal24.si