Po raziskavi CINDI ( raziskava NIJZ o zdravju pri nas) ima povišan holesterol že 60 odstotkov Slovenk in Slovencev. Holesterol je sicer sestavni del celičnih membran in je nujno potreben za nastanek nekaterih hormonov, žolčnih kislin in vitamina D, vendar, če ga je preveč, povzroča eno od najpogostejših srčno-žilnih bolezni, aterosklerozo. Posledice neukrepanja so lahko zelo hude, saj ateroskleroza žil vodi v srčni infarkt, možgansko kap, ali pa v gangreno spodnjih okončin. 

Ko zataji srce "Zato ni redko, da na urgenco dobimo infarkte, ko so prišli od ljubic"

Ni potrebe, da holesterol vzame toliko življenj

Poznamo dve vrsti holesterola; dobri holesterol HDL (high density lipoproteins) in slabi holesterol LDL (low density lipoproteins). Do težav pride, ko je slabega v krvi preveč in se razvije hiperholesterolemija. "V naši državi smo že naredili veliko dobrega na področju zdravstva. V zadnjih 15 letih se je umrljivost zaradi bolezni srca in žilja zmanjšala, še zlasti pri boleznih povezanih z aterosklerozo. Imamo sicer več kroničnih bolnikov, absolutno število smrti ostaja enako, ampak zaradi teh bolezni v enem letu umre 1400 ljudi manj, kot jih je v preteklosti. Ugotavljamo, da 700 ohranjenih življenj lahko pripišemo preventivi, drugih 700 pa boljši medicinski pomoči, ko že pride do zapleta. Nobene potrebe ni, da zvišan holesterol vzame toliko življenj," opozarja kardiolog in predsednik Združenja kardiologov Slovenije, Zlatko Fras. 

Presnovna smet

Po besedah kardiologa s KO za žilne bolezni n UKC Ljubljana Boruta Juga, kar polovico aterosklerotičnih bolezni pripišejo LDL holesterolu, ki je neke vrste "presnovna smet." 

"Samo v eni tretjini primerov se simptomi pokažejo, lahko jih prestrežemo v družinski medicini in kardiologiji, eno tretjino jih v obliki infarktov odkrijejo in razmeroma pravočasno rešijo invazivni kardiologi, ena tretjina pa se jih zaključi z nenadno srčno smrtjo," dodaja Jug. Po njegovem se z vsakim milimolom LDL znižane vrednosti holesterola zniža tveganje zapletov.

Foto: Profimedias Holesterol

Za uporabo v klinični praksi v Sloveniji so sicer predlagane naslednje ravni celokupne srčno-žilne ogroženosti in ciljnih vrednosti LDL holesterola:

• Majhna ogroženost (ciljna vrednost LDL holesterola < 3 mmol/l) ,
• Zmerna ogroženost (ciljna vrednost LDL holesterola < 3 mmol/l),
• Velika ogroženost (ciljna vrednost LDL holesterola < 2,5 mmol/l),
• Zelo velika ogroženost (ciljna vrednost LDL holesterola < 1,8 mmol/l).

Pomen zgodnjega odkrivanja

Zdravnik opozori na redno telesno aktivnost, pravilno prehrano, izogibanje stresu in tobačnim izdelkom. Pomembno je tudi redno jemanje zdravil za zmanjševanje holesterola v krvi tako imenovanih statinov. "Zaradi bolezni srca in žilja, ki so povezane z aterosklerozo, v bolnišnicah vsako leto zdravimo 10.000 prebivalk in prebivalcev Slovenije. Stroka zato resno opozarja na izreden pomen zgodnjega odkrivanja in obvladovanja povečanih vrednosti holesterola. Na Finskem, denimo, se je zaradi spremenjenega načina življenja bistveno zmanjšalo število oseb s povečano vsebnostjo maščob v krvi, hkrati pa sta se opazno zmanjšali tudi obolevnost in umrljivost zaradi ateroskleroznih zapletov," še dodaja Jug. 

Holesterol Za nasmešek kriv holesterol

"Zelo pomembno je, da poznamo svoje vrednosti holesterola in da se o njih posvetujemo z zdravnikom. Ugotavljamo, da si ljudje pogosto niti ne predstavljajo, kako hude bolezni se lahko razvijejo zaradi hiperholesterolemije. Človek si lahko nekako predstavlja, da možganska kap nastane, če se kakšna od žil zamaši, da odmre noga, če se to zgodi na njej, pri srcu pa se zatakne," izkušnje iz prakse povzema invazivni kardiolog Miha Čerček na UKC Ljubljana.

Foto: Profimedia Hiperholesterolemija

"Ljudje mislijo, da je srce pač črpalka, v kateri je kri vedno prisotna in ne razumejo, zakaj je te po srčnem dogodku v njem nenadoma premalo. Kri, ki je v srcu, zadošča le za prekrvavitev enega notranjega milimetra debeline stene srca, ki je običajno debela od devet do deset milimetrov. Zato za normalno delovanje potrebujemo dodatne žile, tri koronarne arterije, ki se nahajajo na površini srca, so pa zelo izpostavljene aterosklerozi. Če se zamaši ena, del srca pod njo odmre. Takšno žilo je treba odpreti v najkrajšem možnem času in vstaviti opornico, da bi omejili obseg nekroze," ponazori Čerček.

Foto: Profimedias Srčni infarkt Sicer naj bi posameznik, ki doživi srčni infarkt, v 60 minutah prišel v stik s strokovno medicinsko ekipo. "Zelo se moramo potruditi, da potem pacientu razložimo naravo bolezni in s tem povezane dejavnike tveganja, pri katerih je prav LDL holesterol eden od najpomembnejših. Pri aterosklerozi se z njegovim kopičenjem ob pomoči vnetnih celic v steni koronarnih in drugih arterij tvorijo aterosklerotični plaki. Še posebej nevarni so .nestabilni, za katere je značilen zelo tanek vezivni pokrov, ki nakopičene maščobe in vnetne celice v steni arterij loči od krvi. Ta vezivni pokrov zlahka poč, že ob nenadnem porastu krvnega tlaka, na primer, pri telesnem naporu ali pri psihičnem stresu. Strokovno govorimo o rupturi aterosklerotičnega plaka. Maščobna sredica plaka pride v stik s krvjo, kar povzroči takojšnjo aktivacijo krvnih ploščic, trombocitov, ki se začnejo zlepljati. Nastane krvni strdek, ki lahko zelo hitro zamaši koronarno arterijo. Prav zato je zdravljenje usmerjeno predvsem v zniževanje serumske ravni holesterola LDL, s čimer želimo upočasniti nastajanje aterosklerotičnih plakov," še pojasni zdravnik.

"Pripravki slabo nadzorovani, ne vemo, katere sestavine so v njih"

Zdravniki za zdravljenje hiperholesterolemije najpogosteje predpišejo statine, ki dokazano zmanjšajo vsebnost maščob v aterosklerotičnem plaku in povzroči nastanek debelejše vezivne ovojnice. Ob tem opozarjajo jo na negativne kampanje okoli statinov in na oglaševanja alternativnih preparatov za zniževanje holesterola, zaradi katerih nekateri že opuščajo zdravljenje. "Podatki kažejo, da so ti pripravki preslabo nadzorovani. Izkazalo se je, da ne vemo, koliko določene učinkovine sploh vsebujejo. Za zdravnika je povsem nesprejemljivo, da ne ve, ali pripravek vsebuje 0,1 ali sto miligramov. To je namreč razpon, ki je bil evidentiran v eni od raziskav. Tudi Evropska komisija je izdala opozorilo, da ni ustrezne kakovostne kontrole nad alternativnimi pripravki, da je v njih lahko veliko kontaminantov, ki so precej nevarni. Prepričan sem tudi, da v Sloveniji vendarle imamo zdravstveni sistem, ki vsakomur, ki zdravila potrebuje, to omogoča na breme zdravstvene zavarovalnice. Nobenega smisla ni, da si pacienti oškodujejo žep še z dodatnimi pripravki, ki niso poceni, zanje morajo odšteti do 60 evrov na mesec. Bolje bi bilo, če bi ta denar investirali v program telesne vadbe, na primer, ali v kakšno drugo stvar, ki je dokazano učinkovita," je opozoril karidolog Borut Jug.

dezurni@zurnal24.si