Približno 60 odstotkov tistih, ki so se že okužili z novim koronavirusom, jih je navedlo, da so imeli po treh mesecih po preboleli prvi oz. drugi okužbi še določene težave, ki so trajale vsaj dva meseca. Kot najpogostejši težavi so navedli utrujenost in pomanjkanje energije. Večina oseb, ki so se okužile z novim koronavirusom najmanj enkrat, sicer navaja, da je okužba pri njih potekala asimptomatsko oziroma z lažjimi simptomi.

Z novim koronavirusom se je najmanj enkrat okužilo 55,9 odstotka sodelujočih. Med njimi jih je 37 odstotkov okužbo prebolelo enkrat, 17,3 odstotka jih navaja dvakrat, 1,5 odstotka pa trikrat.

Necepljene najbolj skrbijo stranski učinki cepljenja

Foto: Epa Cepljenje V zadnjih izvedbah raziskave SI-PANDA je bil delež oseb, ki se ne nameravajo cepiti proti covidu-19, relativno stabilen in se je gibal okrog četrtine anketiranih oseb. V zadnji, ki je potekala od 21. do 24. februarja na vzorcu 1018 odraslih oseb, starih od 18 do 74 let, pa je narasel na približno 30 odstotkov.

Osebe, ki niso cepljene proti covidu-19, najbolj skrbijo stranski učinki cepljenja, dolgoročni vpliv na njihovo zdravje in varnost cepiv. Osebe, ki so prejele cepivo proti covidu-19, so kot glavne razloge za cepljenje navedle: preprečitev težjega poteka bolezni oz. njegovih posledic in zaščita svojega zdravja in zdravja bližnjih.

Po podatkih NIJZ je sicer z vsaj enim odmerkom cepiva proti covidu-19 cepljenih 69,2 odstotka, v zadnjih treh mesecih je bilo nazadnje cepljenih 2,7 odstotka oseb. Iz zdravstvenih razlogov jih ni cepljenih 1,2 odstotka.

Večina bi se v primeru okužbe dihal samotestirala

V primeru prehladnih znakov ali znakov okužbe dihal bi večina sodelujočih izvedla samotestiranje na novi koronavirus (65,8 odstotka), dobra tretjina bi počakala, da vidijo, kako se simptomi razvijajo, nekaj manj kot četrtina bi se samoizolirala. Ob stiku z osebo, ki je imela pozitiven test na novi koronavirus, kljub temu, da sami ne bi razvili simptomov, bi se testiralo 65,6 odstotka oseb.

Težave v duševnem zdravju ima približno tretjina odraslih

Foto: Profimedia Stiska Skupno povprečno duševno blagostanje se je od septembra 2022 rahlo poslabšalo, povečale so se težave v duševnem zdravju in simptomi depresije. V 25. izvedbi raziskave je glede na predhodno opazno rahlo izboljšanje, ki je vidno pri skoraj vseh starostnih skupinah.

Ugotovili so, da ima težave v duševnem zdravju približno tretjina odraslih, od tega je pri manj kot desetini povečana verjetnost prisotnosti depresivne motnje. Težave v duševnem zdravju so najpogosteje prisotne pri mlajših odraslih in najmanj pri najstarejših. Osebe, ki so zadovoljne s svojim življenjem, osebe z boljšo finančno situacijo kot prej in tisti, ki nimajo več težav po prebolelem covidu-19, imajo manj težav v duševnem zdravju.

dezurni@styria-media.si