Dnevi so se otoplilo in okoli nas spet letajo številne žuželke. Nekatere izmed njih pa so za alergike tudi smrtno nevarne. Na Kliniki Golnik pojasnjujejo, da v našem okolju povzročajo alergijo strupi kožekrilcev, kamor uvrščamo čebele, čmrlje, ose in sršene. Alergije za strupe ostalih žuželk pa so po njihovih besedah izjemno redke.

“Alergijski pojavi so lahko lokalni ali sistemski. Pri lokalni preobčutljivostni reakciji nastane na mestu pika večja srbeča oteklina, ki lahko vztraja tudi več dni," opisujejo. Sistemske preobčutljivostne reakcije razdelimo v lahke in težke. Za lahko sistemsko preobčutljivostno reakcijo je značilna prizadetost kože in podkožja. Pojavi se srbenje, rdečina, koprivnica in oteklina na od pika oddaljenem mestu. “Pri težki sistemski preobčutljivostni reakciji so prizadeta dihala in obtočila. Bolnik čuti oteženo dihanje, v prsih mu lahko piska, ima pospešen srčni utrip, postane omotičen, lahko izgubi zavest ali celo doživi anafilaktični šok,” pravijo. Opozarjajo, da so težke sistemske preobčutljivostne reakcije življenjsko nevarne. Alergijski pojavi se praviloma razvijejo zelo hitro po piku, v nekaj minutah do ene ure. 

Kdaj k zdravniku

“Bolniki, ki še niso doživeli preobčutljivostne reakcije, lahko na mesto pika dajo hladne obkladke ali zaužijejo tableto antihistaminika. Po piku čebele je potrebno odstraniti želo, ker s tem zmanjšamo količino vnesenega strupa,” svetujejo. Bolniki, ki so kdaj že doživeli preobčutljivostno reakcijo, pa morajo ob ponovnem piku zaužiti vse tablete iz seta za samopomoč, kar pomeni dve tableti antihistaminika in dve tableti steroida. 

Ko se po piku žuželke razvijajo simptomi druge do četrte stopnje sistemske preobčutljivostne reakcije, je nujna čim hitrejša zdravniška pomoč. "Za tretjo stopnjo je značilna prizadetost dihal, za četrto pa prizadetost obtočil, pojavi se lahko tudi omotičnost in anafilaktični šok," dodajajo.

 anja.scuka@zurnal24.si