"Trenutek, ko zaključite dan se uležete v posteljo, ugasnete luči in prisluhnete tišini. V hipu vam začnejo hoditi po glavi takšne in drugačne mračne misli. Negativni življenjski scenariji, strahovi pred boleznijo, nesrečami in podobnim, začnejo v vas vzbujat anksiozna občutja, ki vam ne pustijo spati," opisuje specializantka psihoanalitične psihoterapije Eva Kokol.

Pravi, da je kljub večerni utrujenosti um v takšnih primerih vse bolj glasen in tava od ene do druge negativne misli ali premetava nenehno se ponavljajočo misel v vseh možnih različicah: "Občutki, ki se zbujajo ob tem, niso niti najmanj prijetni. Odvisno od vsebine temačnih misli, lahko človeka popeljejo celo v močna stanja strahu, kjer si brez bližine druge osebe sploh ne upa zaspati."

Zakaj ravno pred spanjem

"Čas, ko se človek odpravlja k spancu, je za nekatere ljudi edini trenutek, ko se res lahko odklopijo od vseh drugih dražljajev, se usmerijo vase in prisluhnejo svoji notranjosti. To je trenutek, kjer lahko prisluhnemo sebi, s tem pa ima veliko ljudi težave," pravi Eva.

Pojasnjuje namreč, da živimo v družbi, kjer smo zasuti z dražljaji, ki nam nenehno preprečujejo stik s samim seboj in kjer delujejo nekateri ljudje kot potujoči „stroji“, ki skačejo iz ene obveznosti v drugo ter se ukvarjajo z vsem drugim, le s samim sabo ne.

Faze umirjenega delovanja praktično med dnevom ni in ko se naš "biokemični sistem" hoče upočasniti, mu gre težko od rok. Padca adrenalina, ki naj bi se začenjal v popoldanskih časih, ob takšnem tempu še ni, saj se je telo že navadilo, da mora slediti hitremu ritmu kljub utrujenosti, ki je posameznik sploh ne zaznava več.

"Če je telo v tem pogledu zdravo, pa si človek pomaga z bombami kofeina in sladkarijami, da o ostalih substancah ne govorimo. Te vzdržujejo telo v nenehnem stanju delovnega ritma. Seveda temu sledi tudi umski del človeka, ki še vedno deluje na sto odstotkih," pojasnjuje Eva.

Ko zvečer pred spanjem vse ostalo okrog človeka utihne in ostane sam, ima priložnost prisluhniti sam sebi in kaj se v njem dogaja na čustvenem področju: "Torej, če ste okupirani z strahovi, občutki tesnobe, je to vaše resnično stanje na vašem čustvenem nivoju, ki mu ne prisluhnete in se oglaša takrat, ko ima priložnost."

Eva opozarja, da so temačne misli in tesnobna stanja pred spanjem opozorilo, ki ga ne smete zanemariti. Po njenih navedbah vas opozarjajo na to, da ste neprijetna čustva potlačili, da se izogibate čustvenemu delu samih sebe, se ne soočate s težavami in ne ozavestite življenjskih konfliktov. "Če boste svoj čustven del sebe na dolgi rok ignorirali, se bodo simptomi ojačali, občutki tesnobe ter temačne misli pa bodo imeli vedno večjo moč in se bodo začeli odražati skozi celoten dan," pravi.

Kako si lahko pomagate

Prvi korak je po besedah specializantke psihoanalitične psihoterapije ozaveščanje vašega notranjega dogajanja. Zavedanje, da se že gibljete v lahnem krogu anksioznosti. Pomembno je, da začnete gojiti odnos do sebe kot čustvenega bitja: "Prisluhnite si, povežite se s sabo. Vsak dan si vzamite nekaj trenutkov zase in se povežite z vašim čustvenim stanjem. Lahko se vprašate: Kako sem? Kako se počutim v življenju? Sem zadovoljen? Se počutim umirjeno, ali vedno hitim? Kam hitim? Kaj me skrbi? Kaj si želim? Kako se počutim v odnosih?"

To je po njenih besedah samo nekaj osnovnih vprašanj, ki vam bodo dale vpogled, kako se počutite. Prav tako priporoča vaje čuječnosti, meditativne in sprostitvene tehnike, ki bodo pri tem odlično pomagale.

Vse kar ustvarja prostor umirjenosti v katerem si lahko prisluhnete je zdravilno. Soočanje s sabo daje možnost osebnega razvoja in razreševanja notranjih konfliktov, ki vam ne dajo spati.

Če vam zgoraj navodila ne bodo pomagala, pa vam priporoča nadaljnji korak, kjer si poiščite strokovno pomoč.