Pri reševanju utopljenca oziroma tistega, ki se utaplja, je najprej treba poskrbeti za lastno varnost, sicer lahko tudi sami tvegamo utopitev, je za STA poudaril inštruktor prve pomoči Janez Kramar.
"Ponesrečenca oziroma utopljenca je najprej treba potegniti iz vode, nato pa preveriti znake življenja, ali je odziven in ali diha. Tipanje pulza laikom odsvetujemo, ker ponavadi tega ne znajo," pravi inštruktor prve pomoči pri Rdečem križu Slovenije Janez Kramar.
Če ponesrečenec ne diha in ni odziven, je treba poklicati na pomoč na telefonsko številko 112 in reševalcem predstaviti stanje, nato sledi oživljanje: "Super je, če začnemo s petimi vpihi v usta, pri čemer glavo rahlo potisnemo vznak in dvignemo brado, da sprostimo dihalno pot, nadaljujemo z masažo srca s 30 pritiski potiski pet do šest centimetrov globoko na prsni koš. Nato spet dvakrat vpihnemo, posamezen vpih naj bo približno sekundo dolg," je povedal Kramar.
Pri masaži srca je treba zagotoviti določeno frekvenco masaže, ki je 100 pritiskov na minuto, kar je približno tako, kot je ritem pesmi Stayin' Alive od Bee Gees. Masiramo na sredini prsnega koša.
"To nadaljujemo, dokler ne pride ekipa nujne prve medicinske pomoči, dokler zmoremo. Če žrtev začne kazati znake življenja, potem prenehamo z oživljanjem, preverimo odzivnost in dihanje in jo obrnemo na bok," svetuje Kramar.
Če je v bližini defibrilator, je dobro koga poslati ponj in ga uporabiti. Pri tem sledimo navodilom defibrilatorja, pred namestitvijo elektrod na prsni koš utopljenca pa je stični predel treba osušiti oziroma obrisati.
A Kramar poudarja, da je pri reševanju utopljenca iz vode treba najprej poskrbeti, da se tudi sami ne znajdemo v nevarnosti. "Včasih je tanka meja med junakom in ... Če uspeš, si junak, če pa ne, pa lahko tudi utoneš," je dejal.