"Slovenija v vrtincu košarkaške evforije poželi smo sadove zmagovalne ekipe, ki je zaradi svojega truda in izjemne ekipe osvojila zlato. Mnogi se sprašujejo, kaj se skriva za fenomenom navijanja, zakaj pričara ogled tekme neverjetno intenzivna čustva sreče ali jeze," pravi psihoanalitična psihoterapevtka Eva Kokol. Z zanimanjem opazuje trume ljudi, ki potujejo na tekme, da bi podprli svojo ekipo, korakajo v nacionalnih barvah, s ponosom vihtijo z zastavo in pojejo skupno pesem "Kdor ne skače ni Slovenc“.
Povezanost in pripadnost
"Razlogov zato je več," pravi Eva Kokol. Dodaja, da se v teh trenutkih dogaja zelo veliko na psihološki ravni, "saj občutek, da smo del določene skupine, ekipe, države, vzbudi v nas primarne občutke povezanosti in pripadnosti."
Pojasnjuje, da človek v sebi nenehno išče simbolične povezave z določeno skupino ljudi, s katero se lahko identificira, saj zrcalijo podobo o njem samem: "Referenčna skupina, v kateri se giblje posameznik in katere del se počuti, mu pomaga do lažje definicije svojih vrednot, ciljev in identitete."
Pravi, da smo ljudje socialna bitja, ki ves čas hlepijo po občutku pripadnosti, "večjo vrednost pripisujemo skupni, katere del se počutimo, večji je tudi občutek pripadnosti in povezanosti."
Ko je takšna skupina v "boju" z drugo skupino, človek po njenih besedah občuti ta boj kot svoj boj, saj je poistoveten s svojo skupino. S tem razlaga fenomene občutij, ki jih lahko zaznamo pri navijačih: "Gledanje tekme je za nekoga, ki jo opazuje in se zelo identificira s skupino, tako kot če bi sam igral. Poveča se srčni utrip, nivo adrenalina se dvigne, čustva blaženosti in agresije se intenzivirajo."
Povečanje občutka lastne vrednosti
Pravi, da se v ozadju skriva tudi nezavedna potreba po povečanju občutka lastne vrednosti. Identifikacija s svojo ekipo po njenih besedah prinaša posamezniku vse ugodnosti, ki jih doživljajo igralci pri svojem osebnem zasluženem uspehu: "Njihova zmaga je tudi naša zmaga. Vzhičen zanos in kot raketa izstreljena samozavest je posledica, ki jo občuti navijač ob dosežku svoje ekipe."
"Premagati druge, vzbuja arhaične občutke zmagoslavja, ki so ljudem nekoč dali možnost preživetja. Občutek ponosa, ki prežema navijača ob zmagi svoje ekipe, se manifestira skozi javno razkazovanje, da je del te ekipe. Vsem žeeli pokazati, da je del zmagovalcev in da je s tem tudi on zmagovalec."
Psihoanalitična psihoterapevtka Eva Kokol
Zanimivo se ji zdi, da ob zmagi napogosteje rečemo "Zmagali smo“, ko ekipa izgubi tekmo, večina posameznikov reče "Izgubili so". Kakor hitro identifikacija ne služi ojačanju pozitivnih občutkov, posameznik po njenih navedbah hitro opusti evforično pozicijo navijača. "V tistih najbolj predanih navijačih pa zaradi občutka poraza, torej "lastnega poraza“, lahko bes in agresija seže do huliganskih razmer," dodaja.
Psihoanalitična psihoterapevtka dodaja, da je navijanje za svoj šport pozitivna izkušnja za posameznika, če je njihova ekipa uspešna. Pozitivna občutja po njenih navedbah povečane lastne vrednosti in pripadnosti ter ugodno vplivajo na človeško psiho in telo.
Po njeni oceni je pomembno posebej za moške, saj se skozi takšno izkušnjo vzbujajo močni občutki povezanosti in pripadnosti, kar pa zelo dobro vpliva na doživljanje lastne moškosti: "Podoživljajo primarne občutke tekmovalnosti, borbe in seveda zmagoslavja, ki so globoko zakoreninjenja občutja v moškem. Zanimivo je tudi, da druženje moških z moškimi, poveča njihov nivo testosterona, in da če zmaga njihova ekipa, lahko naraste celo za 20 odstotkov."
Ob tem opozarja, da ta opazovanja ne držijo za vse ljudi: "Potrebe po pripadnosti se razlikujejo od ljudi do ljudi, veliko je tudi odvisno od skupine, ki jo želimo zavzeti za svojo, torej ali je to športna ekipa, verovanje ali kakšna druga ideologija, ki nam osmišlja življenje ali pa je to samo družina."
Dodaja, da si vsak posameznik osmišlja občutek pripadnosti na svoj način, "vsekakor so tesne odnosne vezi, ki jih tvorimo z manjšo skupino, bolj pristne, ustvarjajo bolj pristen občutek povezanosti, ki ga mogoče nekateri iščejo ravno v navijaški izkušnji."
"Povzdignjena samozavest, občutek ponosa ter pripadnosti, je balzam za vsako dušo. Kakor hitro je pridobljena, tako hitro tudi gre. Zato je evforja samo evforija, ki hitro pride in hitro izgine. Lepo je, da smo si Slovenci upali pokazat, da smo Slovenci, četudi samo ob zmagi naših vrhunskih športnikov."
Eva Kokol, psihoanalitična psihoterapevtka