"Pozdravljeni, na naši šoli imamo deklico, ki v šoli nič ne jé. Doma ji dajo, kar ima rada: nekaj jedi in sladkarije. Obvestile smo tudi šolsko psihologinjo. Deklica ni presuha, je pa bleda in tudi pri športu ne zmore delati vseh stvari … Učiteljice smo opozorile tudi starše. Kaj lahko še storimo? Primera, da otrok ne bi nič jedel vse do 15. ure, še nismo imele. Od doma ji malice ne dajo, ker vedo, da je ne bo pojedla," se je glasilo sporočilo zaskrbljenih učiteljic, ki so ga naslovile na uredništvo portala Iskreni.net.

Foto: Profimedia šolska prehrana Verjetno to ni osamljen primer, s podobnimi se dandanes soočajo slovenski učitelji in vzgojitelji. V slovenskih šolah in vrtcih dnevno pripravijo približno 700 tisoč obrokov; več kot 190 tisoč osnovnošolcev prejema dopoldansko malico, več kot 150 tisoč tudi kosilo. Čeprav je na papirju slovenska šolska prehrana zgled mnogim državam, v oči bode količina zavržene hrane, ker jedilniki niso po željah otrok. Svoje dodajo tudi starši, ki se pritožujejo nad izbiro živil. 

Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je skupna količina odpadne hrane v Sloveniji leta 2013 znašala okoli 118.000 ton, leta 2021 pa že okoli 143.000 ton. Po oceni statističnega urada je bilo med odpadno hrano 40 odstotkov užitnega dela, okoli 60 odstotkov pa je bilo neužitne hrane, kot so kosti, olupki, jajčne lupine in podobno. Velik del odpadne hrane v Sloveniji doprinesejo tudi vrtci in šole po državi.

V preteklih desetletjih se je kakovost prehrane nedvomno izboljšala in se še vedno izboljšuje. Trenutna vlada je na tem področju želela uvesti določne spremembe, zato so ustanovili Strateški svet za prehrano. Ta naj bil predstavljen kot posvetovalno telo predsednika vlade Roberta Goloba. Od začetka leta so se sestali na več sejah, o smernicah za prehrano v šolah in vrtcih pa so člani sveta razpravljali vsaj na štirih sejah. Na večini je bil prisoten tudi premier Golob, ki glede prehrane v šolah in vrtcih meni: "Na tem področju so ogromni potenciali, ki jih lahko uresničimo že v naslednjem šolskem letu." 

Slovenija Vegetarijanski obroki v šolah: Velike napovedi, zgodilo pa se je to

Strateški svet je povzročil veliko razburjenje med pediatri, ko je recenziral smernice, ki so jih pripravili pediatri in drugi strokovnjaki za prehrano, potrdil pa jih je tudi razširjeni strokovni kolegij za pediatrijo. Strokovni svet je predlagal uvedbo dveh jedilnikov, drugi meni naj bi bil rastlinski. Kot smo na Žurnal24 že pisali, se kljub napovedim do sedaj ni spremenilo veliko in v praksi večjih sprememb (še) ni bilo zaznati.

Foto: Profimedia šolska prehrana Prav tako je z letošnjim letom parlamentarni odbor dal zeleno luč zakonskima predlogoma o brezplačni šolski prehrani, ki ju je v DZ s podpisi več kot 5000 volivcev vložil Inštitut 8. marec. Brezplačna kosila za vse, kot je predlagal Inštitut 8. marec, bodo sicer uvedli šele leta 2027. Odbor DZ-ja za izobraževanje je sklenil tudi, da bodo imeli z letom 2024 brezplačno kosilo učenci, pri katerih povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 4. dohodkovnega razreda, polovično subvencijo pa tisti iz 5. dohodkovnega razreda.

xxx

Tudi ta odločitev ni bila pogodu določenim posameznikom, ki so mnenja, da bo na ta način zavržene hrane še več. Največji izziv, s katerim se trenutno spopadamo v Sloveniji, so prehranske navade otrok in mladostnikov, sama kultura prehranjevanja in odnos do prehrane. Nekateri otroci namreč niso ješči že od malega in bolj s težavo kaj spravijo vase. Hrano lahko zavračajo hrano iz različnih razlogov, ti pa so socialni, bolezenski, ali morda čustveni. 

Več o tem, zakaj otroci sploh zavračjo hrano in kako se tega problema lotiti, si lahko preberete na Žurnalovem novem portalu Mama. Kot nam je med drugim zaupala klinična dietetičarka UKCLJ Ajda Mezek Novak je izbirčnosti otrok več kot v preteklosti. Izbirčnost povezuje z bolj pestro ponudbo živil in lažjemu dostopu do njih. 

pri nas V dveh letih smo dobili za 15 šol več debelih otrok

dezurni@styria-media.si