O izkušnjah s smrtjo govori veliko litareture, veliko je tudi prič, ki trdijo, da so za nekaj časa doživele posmrtno življenje. Zgodbe so si med seboj podobne, mnogi vidijo svetlobo, nekateri vidijo umrle znance, angele, svoje telo, ki leži na operacijski mizi in tako dalje.

Mnogi se treh trenutkov spominjajo kot srečnih, mnogi so se ob tem čutili lahkotne, brez skrbi in brez bolečin. Sodeč po parapsiholoških teorijah, so prav te izkušnje s smrtjo dokaz, da obstaja posmrtno življenje.

Če upoštevamo znanstvene razlage pa gre le za običajne nevrofiziološke in psihološke procese. Do njih lahko pride zaradi zdravil, možganskih poškodb, močnih nihanj krvnega tlaka, mehanizmov, ki ublažijo našo travno in tako dalje.

Kdaj govorimo o obsmrtni izkušnji?

Tako imenovano obsmrtno izkušnjo je preučevalo mnogo strokovnjakov. Psihiater Bruce Greyson iz Univerze v Virginiji je želel  izmeriti intenzivnost izkušnje s pomočjo lestvice najpogostejših dejavnikov. Glavni med njimi so:

• spremenjeno dojemanje časa
• hitrejše misli
• vrnitev prizorov iz preteklosti in ogled svojega živlejnja kot filma
• občutek veselja, miru in razumevanja
• difuzna svetloba
• prehod skozi tunel, ki ima na koncu svetlobo
• vstop v “nebesno” pokrajino
• občutek, da si zapustil telo in vidiš samega sebe
• mistična srečanja in nezemeljski glasovi
• občutek, da si na meji, za katero ni vrnitve
• srečanja z umrlimi osebami

Sodeč po njegovih raziskavah ima kar polovica bolnikov, ki naj bi doživeli obsmrtno izkušnjo, ob zbujanju občutek, da so že mrtvi. V četrtini primerov so imele osebe izventelesno izkušnjo in so gledale svoje telo ter dogajanje okrog njega. Koli 30 odstotkov jih pravi, da so šli skozi tunel, 32 odstotkov jih je srečalo mrtve osebe.

V raziskavi, ki jo je objavil Adrian Owen, so analizirali 58 bolnikov, ki so doživeli tako imenovano obsmrtno izkušnjo. Od tega jih je bilo res v življenjski nevarnosti le 28. Ni torej nujno, da so bolniki res na robu smrti, da bi govorili o takšnih izkušnjah. 

anja.scuka@zurnal24.si