Botanično bi morali paradižnik prištevati k sadju. To pa zato, ker paradižniki rastejo iz cvetov in vsebujejo semena, kot ostalo sadje. Na Inštitutu za nutricionistiko v odgovoru na vprašanje o še enem znanem mitu o prehrani dodajajo, da te trditve botanično resda držijo, vendar se v prehrani takšna živila razvrščajo v skupine, ki jim je skupen običajen način uporabe v vsakodnevni prehrani. 

Miti o prehrani Lahko pogrejemo gobe, krompir, špinačo? Strokovnjakinja odgovarja

"Raba izrazov 'sadje' in 'zelenjava' se lahko v prehrani in kulinariki razlikuje od botaničnega poimenovanja. V prehrani na živila gledamo nekoliko drugače in jih razvrščamo predvsem glede na način uporabe ter njihovo sestavo. Paradižnik običajno uživamo v različnih jedeh, kot so solate, priloge in omake, na podoben način, kot uživamo zelenjavo, zato v prehrani o paradižniku običajno govorimo kot o zelenjavi, " pojasni Živa Lavriša, raziskovalka na področju prehrane, živil in javnega zdravja.

Ajda ni žito, arašidi niso oreščki?

Podobne prehransko-botanične zagate se pojavijo tudi pri žitih in podobnih živilih. Botanik in genetik Ivan Kreft pravi, da je še posebej zanimiva je ajda, ki je – podobno kot kvinoje in amaranta – ne uvrščamo med žita, "temveč med takoimenovana neprava oziroma pseudo žita. Zanimivost pri ajdi je še, da njeno zrno v resnici ni seme, temveč je botanično plod - orešek, ki vsebuje seme. V semenu je kalček, ki pri navadni in zlasti pri tatarski ajdi vsebuje rutin in druge koristne bioaktivne snovi."

Arašidi In že smo pri arašidih, ki so prav tako zanimiv primer, saj niso orešek, kot bi si marsikdo mislil. Glede na botanično razvrstitev arašide podobno kot grah, fižol, sojo in lečo in druge stročnice uvrščamo v družino metuljnic. Zanimiva značilnost te družine rastlin je tudi, da živijo v sožitju z bakterijami rodu Rhizobium, kar jim omogoča izrabo dušika iz zraka. Te rastline zato lažje uspevajo tudi tleh, ki so revnejša s hranili. Plod arašida je strok, v katerem se razvijejo semena – arašidi, ki jih uživamo. Zanimivost arašidov je še, da njegovi stroki rastejo pod zemljo. "Zaradi svoje podobnosti z oreški, ki jih sicer običajno uporabljamo v kulinariki, s prehranskega vidika na arašide lahko gledamo kot na oreške. Tudi hranilna sestava arašidov je precej podobna oreškom, saj vsebujejo precej več maščob od drugih stročnic, na primer fižola, graha in leče," dodaja Lavriša. 

Ne glede na to, kako razvrščamo paradižnik, arašide ali ajdo, gre v vseh primerih za živila z ugodno hranilno sestavo, zato se njihovo redno uživanje priporoča v okviru pestre in uravnotežene prehrane.

dezurni@styria-media.si