Ko rečemo jagoda, imamo predvsem v mislih vrtno jagodo, ki se označuje tudi kot Fragaria×ananassa. Vrtna jagoda se je pojavila prvič v Franciji leta 1750 in ima mnoge pozitivne lastnosti, prav tako pa se zaužije v mnogih oblikah. Obstaja preko 600 različnih vrst jagod.

S svojim svetlo rdečim izgledom nas spominja na tople dni in so edino sadje, ki ima svoja semena na zunanji strani. Jagode so vsestranske, iz njih delamo marmelade, sokove, sladoled, pite, prav tako se aroma jagod uporablja v mnogih izdelkih.

Pridelava

Večina jagod se sadi v plastikulturah, kar pomeni, da se uporabi plastično pokrivalo, s katerim se pokrije semensko gredico za lažje nadzorovanje temperature tal, zadrževanje vlage in zaviranje plevela ter zajedalcev. Obirajo se vsak drug dan, morajo pa biti že popolnoma zrele, saj ne zorijo po tem, ko so že odtrgane.

Na žalost ljubiteljev jagod je jagode Environmental Working Group uvrstil na seznam tako imenovanih 'umazanih ducat'. Poleg jabolk, nektarin, češenj in drugega sadja, so jagode med sadjem, ki je onesnaženo z največ pesticidi. Pred zaužitjem je pomembno, da se jih dobro spere, prav tako pa je pametno kupovati ekološko pridelane in lokalne jagode, saj imajo te še najmanj pesticidov.

Foto: Profimedia Jagode

Jagode so zdrave in koristne

Kar 90 odstotkov teže jagod predstavlja voda, pet odstotkov pa ogljikovi hidrati. Od tega prevladuje fruktoza, glukoze pa je pol manj. Jagode so odličen vir antioksidantov, vitamina C in vlaknin. Vsebujejo železo, natrij, kalcij, kalij, fosfor ter mnogo sadnih kislin. Priporočljive so za diabetike, saj ne povzročajo visokega dviga krvnega sladkorja.

Raziskovalci na Ameriški Univerziteti za Toksikologijo pa so tudi ugotovili, da imajo pozitiven  na srčno zdravje, saj zmanjšajo možnost srčnih bolezni. Zmanjšujejo tudi holesterol, visok krvni pritisk in izboljšujejo funkcijo trombocitov.

Pri dieti z omejenim vnosom maščob, ki je vključevala jagode, so raziskave pokazale povečanje delovanja hormona-adiponektina, ki ga izločajo maščobne celice. Ta hormon spodbuja presnovo, hkrati pa zavira apetit in nadzoruje količino krvnega sladkorja.

Alergične reakcije na jagode so zelo redke, saj jagode niso med pogostimi alergeni, a tudi pri teh naj bi jih alergiki dobro prenašali, če jih pretlačijo skozi sito in pomešajo s kalcijem.

Izbira, nakup in shranjevanje jagod

Jagode postanejo temnejše, ko so obrane, a ne slajše. Namesto, da jagode presojate po barvi, jih povohajte! Če imajo sladek in močen vonj, pomeni, da so zrele.

Sezona jagod traja od konca aprila do avgusta. Takrat se jih najbolj splača kupovati, saj so možnosti, da bodo dobre, večje. Prav tako pa je tudi zaradi okusa pametneje kupovati lokalne jagode, saj so bolj zveže in imajo ponavadi več okusa.

Foto: jazkuham.si jagode Jagode srečujemo v številnih sladicah, so dober dodatek za v solato, ali pa kot sam prigrizek. Za okus pa je tudi pomembno kako se jih shranjuje. Jagode imajo na svojo težo relativno veliko površino, zato jih lahko v hladilniku hranimo največ tri dni. Opere se jih tik pred zaužitjem, če ne lahko pospešimo njihovo gnitje. Prav tako je pomembno, da jih ni v zabojčku preveč, saj se tako sadež lahko poškoduje in hitreje zgnije. Pametno je, da jih shranimo v zabojčke, ki ne prepuščajo zraka.

Jagode se lahko tudi zamrzne. Ob zamrznitvi jim popokajo celične stene, kar povzroči, da izgubijo del arome. Če jih vseeno želimo dalj časa hraniti, jih zamrznemo kar s pecljem in pošpricamo z limoninim sokom, da dlje obdržijo svojo rdečo barvo. Za daljše shranjevanje se jagode lahko tudi dehidrira/posuši v pečici, na soncu ali v sušilniku sadja. Eden izmed načinov ohranjanja jagod pa so tudi džemi in marmelade.

Ob prihodnjem obroku z družino torej ne pozabite tudi na jagode!