Mama Mateja (pravo ime hranimo v uredništvu) se je z nami povezala preko Zveze prijateljev mladine Moste – Polje. "To je zgodba o mladi mamici, ki se je morala po nasilju bivšega partnerja umakniti v varno hišo. Nedavno sta se z otrokom preselila v najemniško stanovanje, ki sta ga opremila s pomočjo donacij. Mama je zaposlena in zelo aktivna, vedno znova išče rešitve, da bi lažje preživela," so nam povedali na ZPM.

Njeno življenje se je sprevrglo v nočno moro, ko je bila primorana zapustiti svoje novo stanovanje, saj jo je partner postavil pred vrata. Nikoli si ni predstavljala, da bo njeno življenje polno padcev in iskanja načinov, kako preživeti in nahraniti svojega otroka.

Čez noč brez doma

"S partnerjem sva si gradila novo življenje," nam je zaupala. "Vse se je začelo med korono," je začela, "nenehni prepiri, psihično in fizično nasilje." Predvsem zaradi otroka se je odločila pobrati stvari in oditi k staršem. "Prišla sem k njim samo s torbo in otrokom, vse sem pustila pri njem," je povedala. Pri starših je ostala nekaj časa, preživnine njen partner ni želel plačevati. "Čez noč sva ostala sama, brez denarja in brez doma," je povedala. 

Pri starših zaradi velike prostorske stiske ni mogla ostati dolgo časa, zato je morala poiskati lastno stanovanje, kar se je izkazalo za naporen podvig. "Bilo je izjemno težko. Nihče ne želi vzeti mame samohranilke z majhnim otrokom, saj se bojijo, da ne bi bila sposobna plačevati najemnine," je povedala Mateja. "Imela sem redno službo, ampak tudi to ni pomagalo. Z mojo plačo nisem mogla prositi za subvencijo, saj sem bila v povprečju. Enostavno nisem vedela, kako iti naprej," je dodala.

Stroški brez konca

Za stanovanje, kjer sedaj bivata z otrokom, plačuje okoli 490 evrov na mesec. Z njeno povprečno plačo ji za vse ostale stroške ostane 500 evrov. "To bi še šlo, če ne bi za stanovanje, v katerem sva bila s partnerjem, vzela kredita," je zaupala. "Gradila sva si novo življenje, morali bi biti družina in si ustvariti skupen dom. Počutim se neumno." Plačevanje 360 evrov kredita namesec je ostalo na njenih plečih. Če ne bi imela stroškov s hrano in avtom, bi ji na mesec ostalo vsaj 140 evrov, vendar ji po vseh položnicah zmanjka za osnovne stvari ...

"Sedaj plačujem za to, da on lahko živi v lepem stanovanju. Na sodišče sem že šla, vendar se proces vleče in mu še ni konca," je razložila. Otroka pa je treba nahraniti zdaj, ne more čakati še mesece in mesece ...

Da bi malo več zaslužila, med vikendi dela na črno v dnevnem baru. "Težko je, saj potrebujem ta denar, obenem pa moram preživeti nekaj časa z otrokom," je potrto dejala. "Malo časa preživljam z njim, saj ves čas delam, vseeno pa finančno ostajam na enaki stopnji."

"Zaradi razhoda sem dobila večje otroške dodatke, mislila sem, da mi bo vsaj to malo olajšalo življenje, vendar sem se očitno motila. Zaradi tega sem dobila nov izračun CSD za vrtec. Odločili so se, da moram za vrtec od zdaj naprej plačevati 43 odstotkov, namesto dosedanjih 30." Njena nesreča se žal ni tukaj končala, saj je v poletnih mesecih doživela hudo prometno nesrečo, zaradi katere ni bila sposobna delati. "Bila sem v neizmernih bolečinah, vendar se ta bolečina ne more primerjati s tem, ko sem se spraševala, kako bom nahranila otroka. Ko sem bila na bolniški, se mi je plača zmanjšala za 30 odstotkov. Ne vem, kako bova imela za hrano, izgubljena sem."

Da bi se rešila iz tega začaranega kroga, je poskusila prav vse. "Šla sem na banke in jih prosila za kredit, vendar mi ga nočejo dati, niti limita ne." Izkoristila je vse svoje možnosti in sedaj njeno trpljenje nima izhoda. "Sposojala sem si, jemala sem toliko kreditov kot je šlo. Vse, samo da sva preživela," je dejala. "Ko sem na banki, samo na hitro pogledajo moje zaslužke, in koliko plačujem za najemnino, ter mi rečejo, da ne morejo ničesar storiti. Tako grozno je že, da še limita za 300 evrov ne morem dobiti."

"Niti Kinder jajčka mu ne morem kupiti"

Njen sinček je bil rojen v času korone. Ko je epidemija vztrajno krojila naša življenja, je on poznal samo trgovine. Z veseljem je vstopil in gledal vse lepe stvari, ki so jih ponujali. Ko sta bila s partnerjem skupaj, je sinček dobil veliko stvari. Trgovina mu je predstavljala stik s svetom, sedaj pa je zanjo trgovina najhujša nočna mora.

"Grozno je. Ničesar mu ne morem kupiti, kaj šele, da bi pomislila, da sebi nekaj kupim," je dejala. "Tako zelo rad hodi v trgovino in si želi stvari, vendar mu jaz niti Kinder jajčka ne morem kupiti." Ne more se spomniti, kdaj sta nazadnje z otrokom odšla na morje in uživala v brezskrbnosti. "Še avto sem zamenjala za slabšega. Vse, samo da nekako prideva čez." Avto sicer nujno potrebuje zaradi službe in prevoza otroka.

"Ne vem, kako sem prišla do te točke. Včasih sem jaz darovala družinam v stiski, sedaj pa sem se jaz prijavila na to. Nikoli si nisem mislila, da bom iz idiličnega življenja pristala tukaj."

Njeni strahovi se z vsakim pretečenim mesecem še večajo, saj zima vztrajno trka na vrata. "Ne vem, kako bom letos to izpeljala, saj so stroški gretja vedno višji," je žalostno dejala. "Poskušala bom nekako priti čez. Prav tako bom nekje poskusila najti darilo za otroka za božič. Vseeno pa je najpomembnejše, da je otrok sit."

"Z denarjem, ki bi ga dobila, ne bi kupovala igrač zanj ali pa oblačil zame, kupila bi hrano. Tako rada bi en dan, ko sem brezskrbno prepričana, da bova oba jedla. Poleg tega bi poplačala svoje dolgove, da vsaj nekako zlezem ven iz te luknje, v kateri sem pristala," pravi.

Tako lahko pomagate

Če želite pomagati mamici samohranilki, lahko to naredite s poljubinim nakazilom na spodnji bančni račun. Čisto vsak cent bo šel za plačilo njunih položnic in za nakup nujnih potrebščin za otroka.

Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje,
Proletarska 1, 1000 Ljubljana
IBAN SI56 3300 0000 1303 865, Addiko bank d.d.
BIC: HAABSI22
Sklic 650-731
Koda namena: CHAR