"Čas pri sepsi rešuje življenje, zato je pomembno ozaveščanje laične in strokovne javnosti o tej bolezni," ob svetovnem dnevu sepse, ki ga obeležujemo 13. septembra, opozarja infektolog Matjaž Jereb.

Kako hiter in usoden je lahko potek meningokokne sepse, je spregovorila mati šestmesečnega Marka, ki je pred petimi leti umrl zaradi te hude bolezni. "Ko smo se vračali z družinskega izleta, je sin dobil krče, takoj smo šli v zdravstveni dom na Metelkovo, od tam na infekcijsko kliniko, kjer so nas obravnavali za vročinske krče. Zagotovili so nam, da naj bi bilo vse v redu, a še v isti noči iz sobote na nedeljo je sin umrl."

"Nekako smo se pobrali, nekako smo poskušali v življenju najti smisel in smo šli naprej. Živimo z njim v srcu, imamo ga v srcu vsak dan, so pa to zelo težke stvari. Težko je," je dejala dečkova mati Tina Dervarič. 

Foto: Profimedia sepsa, zdravnik, operacija Sepsa je življenje ogrožajoča infekcijska bolezen, ki po svetu vsako leto prizadene med 47 in 50 milijonov ljudi. Po podatkih Svetovne zveze za sepso je bolezen odgovorna za 11 milijonov smrtnih žrtev na leto, kar pomeni, da vsake 2,8 sekunde podleže en bolnik. 

Sepsa je pogostejša pri starejših osebah in pri dojenčkih, še posebej so ogroženi novorojenčki z majhno porodno težo.

Težko prepoznavna bolezen

Pri otrocih je sepsa redka, in sicer je obolevnost od enim in štirimi na tisoč novorojenčkov. "Najvišja je v prvih dneh po rojstvu, kasneje v otroštvu je nižja. Prizadevanja pediatrov so usmerjena k temu, da bi večino bakterijskih okužb pri otrocih prepoznali in začeli zdraviti, preden se septično stanje sploh razvije," je pojasnila pediatrinja Helena Mole. "Prepoznava grozeče sepse v otroštvu je zahtevna, pri novorojenčkih in dojenčkih v prvih mesecih je pogosto bolj kot povišana temperatura znak resnega stanja zavračanje hranjenja, apatija, tudi stalno in stopnjujoče se težko dihanje in stokanje. Kasneje so značilni znaki težko obvladljiva vročina, ki narašča z mrzlico, razdražljivost ali apatija, slabše hranjenje, pitje, zmanjšano odvajanje urina," pravi zdravnica, ki opozori na značilen izpuščaj. Ta je sicer prevladujoč pri meningokokni sepsi. "Pri otrocih se bojimo predvsem t.i. fulminantnega torej ekstremno hitrega poteka, ki od prvih znakov do septičnega šoka poteka dobesedno v nekaj urah. Ponovno je tak potek najpogostejši pri novorojenčkih, kjer so okužbe (npr. z bakterijo Streptococcus skupine B) povezane z obporodnim dogajanjem, posebno s prezgodnjim rojstvom. Kasneje v otroštvu pa je taka lahko meningokokna okužba."

Med odraslimi najpogosteje zbolijo starejši nad 65 let, pri starejših od 85 let je incidenca sepse več kot 2600 primerov na 100.000 prebivalcev letno, je pojasnil vodja Oddelka intenzivne terapije Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana Matjaž Jereb.

Pojavnost bolezni po njegovem v svetu narašča, ker je več agresivnih kirurških posegov, presajanja organov, invazivnih diagnostičnih postopkov in zdravljenj na intenzivnih oddelkih. Narašča tudi število kemoterapij in obsevanj bolnikov z rakom in nenazadnje tudi vse višja povprečna starost prebivalstva. 

"Sepsa se kaže s sistemskimi znaki vnetja, ki niso stoodstotno značilni za sepso. Kazalce vnetja, mrazenje, vročino imamo tudi pri številnih drugih, manj nevarnih okužbah, tako da se včasih v praksi srečujemo z vprašanjem, kako dovolj zgodaj prepoznati bolezen," je na novinarski konferenci povedal Jereb.

Prvi znak je vročina

Bolezen je pogostejša pri bolnikih s sladkorno boleznijo, kroničnimi pljučnimi boleznimi, pri srčnih bolnikih, osebah z znižanim številom levkocitov v krvi, bolnikih brez vranice ali drugimi oblikami hude imunske pomanjkljivosti. "Najpogostejši znak sepse je vročina. Pred porastom telesne temperature se običajno pojavi mrzlica.Pri starostnikih in bolnikih z oslabljeno imunostjo pogosto ne pride do porasta telesne temperature ali ta celo pade pod normalno vrednost. Bolniki imajo pospešen srčni utrip, hitro dihajo in lahko pride do motnje zavesti, se zgubljajo. Že zelo zgodaj se lahko zniža krvni tlak, posledica česar je slaba prekrvavitev organov, njihova okvara in odpoved. V sklopu sepse lahko odpove kateri koli organ in s številom prizadetih organov se pomembno poslabša prognoza in zniža preživetje," je še povedal infektolog. 

Pediatrinja iz Zdravstvenega doma Medvode Anja Radšel je opozorila, da so pri dojenčkih in otrocih pogostejši povzročitelji sepse pnevmokok, meningokok in hemofilus influence. Sepso, povzročeno z bakterijama hemofilus influence in pnevmokokom, pri otrocih že vrsto let preprečujejo s cepljenjem. "Od letos je v Sloveniji na voljo tudi cepivo proti bakteriji meningokok skupine B, ki med drugim preprečuje razvoj meningokokne sepse, ki je na srečo redka, a ko se zgodi, poteka zelo hudo in življenje ogrožajoče,"je poudarila. Kot je dodala, je to cepivo pomemben prispevek k preprečevanju sepse pri otrocih in nasploh v populaciji.

dezurni@zurnal24.si