Potem ko se je konec septembra po Dalmaciji razširil nevarni oslovski kašelj, so prve primere bolezni pri otrocih zabeležili tudi v Zagrebu. Pri treh učencih zagrebške osnovne šole so potrdili oslovski kašelj, okuženih pa je tudi več njihovih kontaktov.

Trenutno stanje v Zagrebu ni alarmantno, a ga zdravniki budno spremljajo, v Splitu pa so zabeležili 70 okuženih, poroča hrvaški portal 24sata. Precepljenost je v Splitu pod 86 odstotki. "Ne gre za tako šibko precepljenost, je pa to zelo nalezljiva bolezen, ki jo je težko obvladovati, zato bi morala biti precepljenost za obvladovanje bolezni zelo visoka, 95-odstotna ali več. Težava pri oslovskem kašlju je kratkotrajna zaščita, kar pomeni, da lahko zbolimo takoj, ko zaščita s cepivom izzveni. Gre za bolezen, ki je po dosedanjih metodah preprečevanja ni mogoče tako zlahka izkoreniniti. Tudi v Evropi imamo države, ki imajo boljšo precepljenost od nas in imajo trenutno epidemijo z več kot 1000 okuženimi, kot je Danska," je pojasnil infektolog dr. Goran Tešović.

Epidemije oslovskega kašlja se največkrat pojavljajo v ciklih na tri do pet let. 

Tešović poudarja, da se je predvidevalo, da se bodo bolezni, za katere je bilo jasno, da ne morejo izginiti, vrnile v epidemioloških valovih takoj, ko bodo sprostili ukrepe za zaviranje širjenja koronavirusa. "Vrnili smo se torej v obdobje pred pandemijo, le pri nekaterih boleznih so številke višje, pri drugih nižje. To so okužbe, ki jih ni lahko izkoreniniti," je zaključil Tešović.

Simptomi podobni prehladu, nato se kašelj prične stopnjevati 

Kot pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) je oslovski kašelj bolezen dihal, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis, ki se nahaja v ustih, nosu in žrelu. Otroci, ki zbolijo za oslovskim kašljem, lahko imajo epizode kašlja, ki trajajo 4−8 tednov. Bolezen najbolj ogroža dojenčke in majhne otroke.

Oslovski kašelj se prenaša s kužnimi kapljicami pri kašljanju, kihanju, tudi posredno prek okuženih predmetov. "V začetku bolezni so simptomi podobni navadnemu prehladu – pojavi se izcedek iz nosu in oči, rahlo povišana telesna temperatura, občasno tudi blag kašelj," razložijo strokovnjaki. Nato pa se prične kašelj postopoma stopnjevati in pojavijo se značilni napadi kašlja, katerim sledi nenaden globok vdih, ki ga spremlja značilen zvok, podoben riganju. Bolnik lahko pomodri, ker zaradi kašlja ne dobi dovolj kisika. Napadom, ki so najpogostejši ponoči, lahko sledita bruhanje in utrujenost.

"Oslovski kašelj je še vedno pomemben vzrok smrti pri dojenčkih, mlajših od 6 mesecev. Najpogostejša od zapletov je bakterijska pljučnica, ki ima tudi najvišjo smrtnost. Od ostalih zapletov so možni še vročinski krči, prenehanje dihanja, izguba apetita, vnetje srednjega ušesa, dehidracija in nevrološke posledice (možganske krvavitve) zaradi zmanjšanega dotoka kisika v možgane," opozarjajo na NIJZ.

Oslovski kašelj se zdravi z antibiotikom, pomembno je tudi zadostno uživanje tekočine za preprečitev dehidracije.

dezurni@styria-media.si