Z ministrstva za okolje obveščajo, da je Evropska komisija pred dnevi razširila seznam tujerodnih rastlinskih in živalskih vrst, ki zaradi svoje invazivnosti pomenijo grožnjo rastju in živalstvu v EU.

32-letni moški Grozljive poškodbe zaradi orjaškega dežena

Zanje veljajo najstrožji ukrepi

Seznam je dopolnila s 17. vrstami, tako da je sedaj na seznamu 66 vrst.  Zanje veljajo najstrožji ukrepi, zato jih je prepovedano gojiti, prodajati, kupovati, izmenjavati, razmnoževati in izpuščati v naravo. Prepovedi bodo za vse te vrste veljale od 15. avgusta 2019 dalje. "Na evropskem seznamu niso vse vrste, ki so v Sloveniji oz. EU močno invazivne. Tako na primer na seznamu ni japonskega dresnika, močno razširjenega tudi ob številnih rekah, potokih in jezerih v Sloveniji. Po mnenju strokovnjakov EU je namreč že tako razširjen, da tudi uvrstitev na seznam EU njegovih škodljivih vplivov ne bi zmanjšala," pojasnjujejo na ministrstvu.

Poročilo Računsko sodišče: Čeprav nas ogrožajo, pri ukrepih prepozni in neučinkoviti

V Sloveniji se že pojavljata drevo veliki pajesen in riba sončni ostriž

Na seznam so dodali 13 vrst rastlin, med njimi več okrasnih dreves in trav, ki so iz parkov in vrtov že pobegnile v naravo, ter vodne rastline, ki so priljubljene zlasti pri akvaristih. Med štirimi novimi živalskimi vrstami sta ribi in ptica. Od novink na seznamu se v naravi Slovenije že pojavljata drevo veliki pajesen in riba sončni ostriž, dodajajo. 

Invazija, na katero se država ni odzvala Invazija, na katero se država ni odzvala

Veliki pajesen se je razširil že po večini slovenskih mest, saj je izredno skromen in preživi tudi v manjših razpokah v asfaltu ali ob stavbah, v opornih zidovih. Postopoma zaradi rasti korenin povzroči poškodbe na infrastrukturi, ustvarja tudi videz zanemarjenosti zelenih površin in je zato velika nadloga vzdrževalcem zunanjih in javnih površin.  Iz mest pa se je že razširil tudi v naravo, kjer gosti sestoji s senco in strupenimi izločki korenin izganjajo domorodno rastje.

Foto: MOP Sončni ostriž je – zaradi privlačnega videza - akvarijska riba. Če ga ljudje spustijo v naravo, je plenilec in uničuje ribji zarod ter tekmuje z domorodnimi vrstami za življenjski prostor. Prenaša lahko zajedalce ter se križa z drugimi vrstami rib.

Foto: MOP

Skupno je bilo s celotnega seznama EU v Sloveniji opaženih 18 vrst, čeprav so volovsko žabo predstavniki nevladnih organizacij iz narave uspešno odstranili. 

Težave v naravi zaradi svoje razširjenosti povzroča 11 vrst, in sicer: kopenske rastline sirska svilnica, žlezava nedotika, orjaški dežen in veliki pajesen ter vodna rastlina zahodna račja zel ter živali: nutrija, pižmovka, signalni rak in rak trnavec, riba psevdorazbora in želva popisana sklednica (rdečevratka in rumenovratka).