V četrtek so ob 3281 testih potrdili rekordnih 238 okužb, kar je do zdaj najvišje dnevno potrjeno število okužb, delež pozitivnih testov pa je znašal 7,25 odstotka.
Če na Inštitutu Jožef Stefan ocenjujejo, da bi se morali učinki zadnjih ukrepov, uvedenih 19. septembra, že poznati, pa temu žal ni tako, predstojnica infekcijske klinike UKC Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc dodaja, da nima pravega odgovora, zakaj takšen trend. "Je to posledica neučinkovanja ali neupoštevanja ukrepov, ali dejstva, da je okuženih vse več mlajših ljudi, ki jih mi v bolnišnici ne zaznamo, jih pa zaznajo na terenu? Tega vam v tem hipu ne morem pojasniti," je dejala infektologinja.
Na delovnih mestih preveč sproščeni
Ljudje se po njenem - vsaj tako kažejo ankete - držijo ukrepov glede nošenja mask. "Ne vem, koliko je še teh velikih druženj, kjer pa teh ukrepov ne upoštevajo. Po mojem so razlogi tukaj. Virus se širi tudi po družinah in na delovnih mestih, tam, kjer so ljudje bolj skupaj," je dodala.
Zdravnica meni, da so ljudje pri socialnem druženju na delovnih mestih in komuniciranju preveč sproščeni. "To smo zasledili tudi pri naših sodelavcih, ki so sicer ves dan v tej zaščitni opremi, ko pride čas malice ali predaje službe, se pa čutijo varne v svojem socialnem mehurčku - v okolju oddelka. Takrat lahko pride do prenosa okužbe." Gre za ljudi z zanemarljivimi simptomi, ki na videz niso bolni, saj tiste z vročino in kašljem lahko pravočasno umaknejo, je dodala.
Merjenje temperature učinkuje predvsem psihološko
O merjenju telesne temperature na delovnih mestih, ki je pri nas priporočljivo in ne obvezno, je Lejko Zupančeva pojasnila, da so se s tovrstnimi dilemami ukvarjali že leta nazaj, v času "prvega SARSA", ko so na letališča postavili merilnike, ob tem pa so se ves čas pojavljali dvomi o koristnosti tega ukrepa. "Merjenje temperature, če je seveda opravljeno korektno, je verjetno smiselno, vendar bolj kot psihološki učinek. Če veš, da imaš vročino, verjetno ne boš šel v službo, nekdo bo namreč ugotovil, da hodiš z vročino naokrog."
Kužni ljudje so bili vedno stigmatizirani
Zdravnico skrbi predvsem stigmatizacija v naši družbi, po njenem ljudje tudi zato ne povedo, da so bolni. "Nisem povedal, ker sem se bal, kaj bodo rekli sosedje, družina," je dodala. Na vprašanje, ali je ta stigmatizacija posledica nespretnega komuniciranja vlade, pa pravi. "Pri aidsu vlada nikoli ni komunicirala, pa je kljub temu stigmatiziran, enako tudi kakšna druga bolezen. Če berete zgodovinske knjige, kužni ljudje so bili vedno stigmatizirani. To je del neke klime in ne verjamem, da je to zakrivila prav vlada. Komunicirali smo vsi, vladni, nevladni, politični, nepolitični...."
dezurni@zurnal24.si
meni se zdi da vsak ki vsaj malo podkrepi resničnost virusa, dobi plačano, drugače ne morem razumeti vso to paniko. …
Pa prenehajte že enkrat s tem virusom težit , terorizirat in strašit ljudi ! Ljudje naj se družijo saj smo …
Moji sosedje so,ali zombiji,ali so pod rušo,ali pa še kmalu bojo... .Tako,en malček za spoznanje in kaj bodo oni rekli …