V mreži nevladnih organizacij, ki delujejo na področju otrokovih pravic, so ugotovili, da se od leta 2013 stanje otrokovih pravic v Sloveniji ne izboljšuje, temveč na več področjih stagnira ali celo poslabšuje. Zato želijo z vmesnim alternativnim poročilom opozoriti odgovorne v državi, da morajo otrokove pravice postati osrednja politična tematika v Sloveniji. 

Med drugim v dokumentu opozarjajo, da se letos izteka aktualni nacionalni strateški dokument na področju otrok in mladine - Program za otroke in mladino 2006 – 2016. Vladi zato predlagajo, da se pripravi nov strateški dokument na področju otrok in mladine ter spremljajoč celovit Akcijski načrt, ki bo konkreten ter zavezujoč.

RS je leta 2012 podpisala Tretji Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah, protokol o postopku sporočanja kršitev. Za uresničevanje vseh določil KOP je po mnenju Središča ZIPOM ključnega pomena pritožbeni mehanizem, ki bo omogočal krepitev sistema varstva otrokovih pravic v Sloveniji. Vladi RS predlagajo, da v najkrajšem možnem času spodbudi ratifikacijo protokola.

Tudi več let 

Poleg tega so ugotovili, da položaj otrok na sodišču ni usklajen s Smernicami Odbora ministrov Sveta Evrope za otrokom prijazno pravosodje. Članice središča ZIPOM opozarjajo na predolge postopke na sodiščih. Čakanje na začasne odredbe v primeru zaupanja otroka v varstvo in vzgojo in določitev stikov trajajo tudi do dveh mesecev, na same dokončne odločitve pa celo več let.

“Dolgotrajni kazenski postopki v primerih spolnih zlorab lahko trajajo nekaj let, kar je posebej nesprejemljivo,” pravijo. Vladi RS zato predlagajo, da zagotovi prednostno in hitro obravnavo v postopkih, v katerih so udeleženi otroci, še posebej v postopkih spolnih zlorab otrok, saj gre za eno najtežjih tem znotraj konteksta nasilja. Poleg tega predlagajo tudi obvezno uporabo varnih sob za otroke.

Predlagajo tudi, da se uvede učinkovit nadzor nad delom izvedencev in zagotovi zadostno število usposobljenih strokovnih izvedencev. “Menimo, da je otrok v sodnem sistemu premalokrat slišan, potrebno bi bilo upoštevati mnenje zaupne osebe, zagovornika, ki se z otrokom večkrat sreča in napiše njegovo izjavo. Prav tako z vsemi relevantnimi strokovnimi osebami, ki jim je otrok zaupal svojo stisko,” dodajajo. 

54.000 otrok pod pragom revščine

“Po podatkih Statističnega urada (SURS) je pod pragom revščine v letu 2015 živelo 54.000 otrok, kar je kljub zmanjšanju (v letu 2014 smo beležili 56.000 revnih otrok) nadvse zaskrbljujoč podatek,” opozarjajo. Skrbi jih tudi, da je v letu 2015 kar 80,7 odstotka gospodinjstev brez delovno aktivnih članov in z dvema otrokoma živelo pod pragom revščine, kar kaže na poslabšanje glede na predhodno leto. Tudi položaj enostarševskih gospodinjstev v letu 2015 se je v primerjavi z letom prej poslabšal, saj je 32,5 odstotka tovrstnih družin živelo pod pragom revščine.

Opozarjajo tudi na to, da je v Sloveniji na voljo premalo strokovnjakov za pomoč otrokom, ki so doživeli nasilje, predvsem usposobljenih psihoterapevtov. “Svetovalni centri, ki nudijo pomoč otrokom in njihovim staršem, imajo dolge čakalne vrste. Drugih brezplačnih programov za otroke skorajda ni,” pravijo. 

Foto: Profimedia Oče in otrok Po njihovih opažanjih je problematično tudi področje stikov: “Pogosto je pravica do stikov staršev z otroki pred pravico otrok do stikov s starši. Nasilni starš pogosto izrablja pravico do stikov za nadzorovanje partnerja. Stiki otrok s staršem, ki je na prestajanju zaporne kazni, včasih potekajo v zaporu in so določeni tudi, če je starš zaprt zaradi nasilja v družini.”

Jezi jih, da še vedno ni sprejet Družinski zakonik, ki bi ustrezno uredil mnoga zdaj nedorečena področja  kot so stiki pod nadzorom, rejništvo, skrbništvo, prepoved telesnega kaznovanja, položaj otroka pri ločitvi, omogočal hitrejše reševanje zadev na družinskem področju, vzpostavitev družinskih sodišč, prenos pristojnosti za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otroka s CSD na sodišča.

Opozorili so tudi na težave pri preživninah za otroke, pri rejništvih, ki trajajo predolgo, na pogosto medvrstniško nasilje in na otroke brez spremstva, ki jim namenimo premalo pozornosti. Skrbi jih, ker še vedno ni poskrbljeno za primerno namestitev otrok, žrtev trgovanja z ljudmi, ki so v nevarnosti. “Konkretno – mladoletna romska dekleta, ki bi se želela umakniti na varno še pred poroko, te možnosti nimajo. Namesti se jih lahko izključno v krizni center ali mladinski dom, kar ni niti primerna niti varna rešitev, saj so vse lokacije znane,” opozarjajo.