S cepljenjem si prihranimo prvo prebolevanje okužbe in pridobimo imunsko zaščito, ki bi nam jo sicer pustila bolezen, a brez težav, tveganja in posledic, ki jih bolezen prinaša, je na javnem posvetu o cepljenju proti covidu-19 v organizaciji Zdravniške zbornice povedal mikrobiolog in imunolog dr. Alojz Ihan.

"Okužba s covidom-19 je tekma s časom"

Kot je pojasnil, je okužba s covidom-19 tekma s časom. Zelo odziven imunski sistem, zlasti pri mladih, to tekmo največkrat dobi tudi brez cepljenja, če tvori dovolj nevtralizacijskih protiteles. Meja je 14 dni. Če je imunski sistem manj odziven (recimo pri starejših), pa lahko izgubi časovno tekmo z virusom. 

"Že dan ali dva prepoznega odziva sproži plaz vnetij in virusnega razsoja po telesu, kar je lahko usodno za nadaljnji razplet bolezni," je poudaril Ihan. Cepljenje pa po Ihanovih besedah to tekmo s časom obrne in omogoči počasnemu imunskemu sistemu, da se pripravi, preden se bolezen razvije. 

Razlika med vektorskimi in mRNK cepivi

Tehnologija cepljenja z molekulami informacijske RNK (mRNK) je v času covida-19 najbolj uspešen način cepljenja, je povedal Ihan. Pri nas cepimo z dvemi tovrstnimi cepivi proizvajalcev Pfizer in Moderna. 

Vektorska cepiva (AstraZeneca, Janssen) delujejo drugače, tudi rezultati cepljenja so dejansko boljši, če je med enim in drugim cepljenjem daljši časovni razmik. Pri AstraZeneci so stranski učinki, kot so povišana telesna temperatura, pogostejši po prvem cepljenju, pri cepivih mRNK pa obratno - po prvem cepljenju so stranski učinki redki, po drugem pa se pogosto pojavlja povišana temperatura.

Boljši imunski odziv cepljenih kot prebolevnikov

Kot je povedal Ihan, pri covidu-19 za razliko od nekaterih drugih virusnih bolezni cepljenje sproži boljši imunski odziv kot prebolela bolezen. Ko je precepljenih več kot 80 odstotkov starejših od 60 let, se začne krčiti število starejših v bolnišnicah. Analiza več kot milijon cepljenih starostnikov na Škotskem je pokazala, da je že prvi odmerek cepiva Pfizer zmanjšal tveganje za hospitalizacijo zaradi covid-19 za 85 odstotkov, odmerek cepiva AstraZeneca pa za 95 odstotkov.

"Precepljenost za več kot 20-krat zmanjša tveganje težje bolezni," je zatrdil. A po njegovih besedah je pomembno, da se cepijo tudi druge, manj kritične skupine prebivalstva, ker prav te vzdržujejo kroženje virusa. 

Cepljeni imajo protitelesa tudi v nosni in žrelni sluznici, zaradi česar se virus tam težje naseli, tako cepljeni tudi manj verjetno prenašajo okužbe. Pri cepljenju s cepivi mRNK je možnost, da človek prenaša okužbo, 10-krat manjša kot pri necepljenih. "Pri teh cepivih je jasno, da bodo polno učinkovala vsaj eno leto, preden bo potreben nov odmerek," je dodal Ihan.

Težave sicer nastajajo pri novih različicah virusa. Protitelesa po prvi, vuhanski različici virusa, niso tako učinkovita proti južnoafriški različici. A ljudje, ki so s cepljenji razvili limfocite T, so po Ihanovih navedbah zaščiteni pred hujšo obliko bolezni. 

Neželeni učinki so pri cepljenih prebolevnikih pogostejši, a razvijejo ogromno protiteles

Kako pa je s cepljenjem prebolevnikov? Kot je pojasnil Ihan, cepljeni prebolevniki razvijejo izjemno velik imunski odziv in ohranijo nad 10-krat večji titer protiteles kot kompletno cepljeni brez predhodne okužbe. So pa, kot je dodal, neželeni učinki po prvem cepljenju prebolevnikov "značilno bolj pogosti kot pri cepljenih brez predhodne okužbe".

Stranski učinki po cepljenju proti covidu-19 so po Ihanovih besedah dvakrat bolj pogosti kot pri cepivih proti gripi, a "velike škode po njih ni, trajajo dan ali dva in izzvenijo". V nasprotju z laičnim prepričanjem stranski učinki nimajo povezave s protitelesi, torej če imamo intenzivne stranske učinke po cepljenju, to še ne pomeni, da smo razvili ogromno količino protiteles. Enako velja obratno - če stranskih učinkov po cepljenju sploh nimamo, to ne pomeni, da se naš imunski sistem ni odzval na cepivo in začel razvijati protitelesa.

Dolgoročna tveganja cepljenja niso zaznana, je povedal Ihan, zaradi kratkega obdobja kliničnih študij jih tudi še ni mogoče izključiti, a jih po Ihanovih glede na sestavo cepiv ni pričakovati.

dezurni@zurnal24.si