Kot smo že poročali, je Evropska agencija za zdravila (Ema) danes sporočila, da je treba krvne strdke opredeliti kot zelo redke stranske učinke cepiva proti covidu-19 podjetja Johnson & Johnson. Ob tem poudarja, da so dobrobiti cepiva še vedno večje od tveganj.

V skladišču NIJZ je sicer že 7200 odmerkov cepiva, do konca junija naj bi prejeli še 250 tisoč odmerkov cepiva. Za dovoljšnjo zaščito zadostuje že en odmerek tega cepiva.

Imunolog dr. Alojz Ihan za TV Slovenija povedal, da je bila odločitev Eme pričakovana. Cepivo je podobno AstraZeneci, je vektorsko, zato gre za podobne pričakovane stranske učinke, je pojasnil. V četrtek se bodo v okviru strokovne skupine odločali o tem, ali bi določene skupine prebivalstva imele prednost za cepljenje s tem cepivom, a kot je dejal Ihan, "ni za pričakovati, da bi bolj podrobno specificirali starostne skupine in spol, ker tudi Ema tega ni storila". 

Za cepljenje so zdaj na vrsti maturanti

Medtem ko nekatere evropske države, denimo Danska, s cepivom AstraZenece sploh ne cepijo več, druge države pa omejujejo to cepivo le za starejšo populacijo, bodo v Sloveniji z AstraZeneco cepili maturante. Je to varno? "O cepljenju maturantov si lahko človek misli svoje, a kar se nevarnosti tiče, ni vprašljivo, ker neka posebna ogroženost katerekoli skupine ne velja," je povedal Ihan.

Za tovrstne stranske učinke je po Ihanovih besedah verjetnost zelo majhna, tako da glede na "razmerje med tem, kako nevarna je bolezen, recimo možnost tromboz, v primerjavi s tveganjem pri cepljenju, mislim da sploh ni pomislekov".

mRNK cepiva bodo v primeru ponovnega cepljenja v prednosti

Glede stranskih učinkov pa se cepiva med seboj razlikujejo, je pojasnil. Pri mRNK cepivih je tipičen reaktivni odziv, to pomeni, da je po prvem odmerku odziv relativno blag, po drugem pa je pričakovano bolj buren. Pri vektorskih cepivih pa je obdobje, ko vektorski virus pride v celico, daljše kot pri mRNK cepivih, zato se že naredi citotoksičen odziv proti celicam na mestu cepljenja, je pojasnil Ihan. "Ta reaktivnost zgolj kaže, da cepivo deluje, to ni povezano s hujšimi stranskimi učinki," je poudaril. 

Meni, da je najbolj idealno cepiti z veliko akcijo, da so cepiva na razpolago vsem, a so trenutne razmere drugačne, zato upa, da bo dovolj cepiva na voljo čim prej. Cilj je doseči 60-odstotno precepljenost in zaščitenost starejših, ki naj bo po njegovih besedah vsaj dvotretjinska, če ne tričetrtinska. Če bo potrebno ponovno cepljenje, pa bo povpraševanje po mRNK cepivih občutno večje, ker so za ta namen bolj uspešna od vektorskih, je še pojasnil. 

dezurni@zurnal24.si