Kadar oseba trpi za motnjo hranjenja, se to ne kaže vedno le v obliki pretirane shujšanosti ter zavračanja hrane, ampak tudi v obliki ekstremnega prenajedanja. Najbolj razširjena oblika prenajedanja je kompulzivno prenajedanje, pri kateri oseba pogosto izgubi nadzor nad hranjenjem. Običajno osebo pogosto spremlja občutek, da ne more nehati jesti, ali občutek, da nima nadzora nad tem, kaj in koliko poje.

"Ne gre le za občasno pretiravanje s hrano in posledične občutke 'pretirane sitosti', temveč to postane običajna in redna oblika prehranjevanja. V času trajanja epizode prenajedanja oseba jé hitreje kot običajno, jé toliko časa, dokler ni neprijetno sita, poje velike količine hrane, ko fizično ni lačna, ali jé sama, ker jo je sram zaradi količine zaužite hrane," je dejala Anja Murovec iz Svetovalnega sveta, čigar poslanstvo je pomagati ljudem, ki se soočajo z motnjami hranjenja.

Kompulzivno prenajedanje ni podobno bulimiji

Kot je dejala Anja, se kompulzivno prenajedanje pogosto zamenjuje za bulimijo, vendar za razliko od slednje prenajedanju ne sledijo vedenja, namenjena znebiti se zaužite hrane, kot je bruhanje. Zaradi prenajedanja lahko osebe doživljajo močne občutke sramu, stiske, gnusa, krivde in potrtosti, ki vzajemno vplivajo na poglabljanje motnje. "Značilne so tudi pogoste in raznovrstne diete, ki pa ne privedejo do dolgotrajne izgube teže," je dodala.

Foto: Profimedia Debelost S podobno težavo se srečuje tudi Štefi, 25-letna študentka, ki se ji že štiri leta izmenjujeta anoreksija in prenajedanje, zaradi česar ji teža niha tudi za 20 kilogramov. Pomoč je poiskala v Svetovalnem svetu, saj pri prejšnji psihoterapevtki nikoli nista naslovili tematike hrane, zaradi česar se je počutila nerazumljeno.

"Ko je v fazi stradanja, dela jogo, ki ji pomaga. Obenem pretirava še s tekom in vsakodnevnimi pohodi na bližnji hrib, četudi mora za to vstati ob 5. zjutraj. Ko ne zmore več, se baše, kot da je vsak obrok zadnja večerja. Takrat ne gre ven, nima nobenega veselja, še psa zanemarja in joka ter postaja takšna kot oče – leži na kavču in šimfa čez življenje," je zgodbo pacientke zaupala Anja. Dodala je sicer še, da je mladenka, odkar obiskuje svetovalnico, počasi že napredovala, saj se uči samostojnosti. "Bolj čuti lakoto in sitost in to upošteva – se ne boji več toliko hrane. Občasno se zna že pohvaliti, če gre še za take malenkosti."

Če imate vi ali kdorkoli od vaših bližnjih težave z motnjami hranjenja, se obrnite na društvo Svetovalni svet. Pišete jim lahko na e-mail naslov info@svetovalni-svet.si ali pa jih pokličete na številko 068 648 695, kjer boste dobili vso potrebno pomoč.

Pogosto je prisoten tudi občutek sramu

Prvi znaki prenajedanja se kažejo v povečani količini zaužite hrane. Oseba jé tudi, kadar ni lačna oziroma je sita. Prav tako obroke zaradi občutka sramu jé sama, po obroku pa se sooča z občutki gnusa. "Vse pogostejši so neredni prehranski vzorci, kot so preskakovanje obrokov, uživanje velike količine hrane, hranjenje ob neobičajnih urah, ter tudi skrivanje hrane."

Prenajedanje lahko vodi v izjemno hude zdravstvene posledice, kot je povečana telesna teža, kjer je indeks telesne mase (ITM) preko 30, povišan krvni tlak, visok holesterol, diabetes tipa 2, srčno-žilne bolezni. Vodi lahko tudi do depresivnosti, anksioznosti in bipolarne motnje.

Sindrom nočnega prenajedanja

Med atipične oblike motnje hranjenja, ki v določenih pogledih spominja tudi na kompulzivno prenajedanje, spada tudi sindrom nočnega prenajedanja. "Pri njem gre za ponavljajoče epizode nočnega prehranjevanja, ki se kažejo z uživanjem hrane po prebujanju ali s čezmernim uživanjem hrane po večerji," je pojasnila Anja. Nekateri se sicer popolnoma prebudijo in se borijo z željo po hrani, nekateri pa se ne prebudijo popolnoma in se tega vzorca sploh ne zavedajo. Prenajedanja se zavedajo šele naslednji dan, ko odkrijejo drobtine ali papirčke od hrane. Ravno takšno prehranjevanje pa lahko vpliva na telesno težo in samopodobo posameznika, je še izrazila Anja.

Hranjenja zaradi stresa

Foto: Profimedia Debelost pri najstnikih Podobna oblika prenajedanja, ki sicer velja bolj za motnjo prehranjevanja, pa je tudi hranjenje zaradi stresa. Večina ljudi namreč skuša stres blažiti na različne načine, med katerimi so tudi številni nekonstruktivni vzorci vedenja, kot je tudi hranjenje takrat, ko smo pod stresom.

"Če se to ne dogaja na vsakodnevni ravni, potem gre za občasno motnjo, ki ne potrebuje zdravljenja. Je pa hrana pogosto orodje za blaženje stresa, še posebej hitra, slana in sladka hrana," je elaborirala Anja. Vsekakor pa lahko tudi ljudje s to težavo poiščejo pomoč, saj je s pogovori in psihosocialnim svetovanjem možno omiliti ali odpraviti takšne težave s tem, da oseba najde boljše načine za blaženje stresa.

dezurni@styria-media.si