Koliko odstotkov homoseksualcev živi v zakonski zvezi z osebo drugega spola, brez vedenja ali z vedenjem o istospolni usmerjenosti drugega partnerja?

Odgovarja vodja mladinskega programa pri Legebitri Eva Gračanin.

Odstotka istospolno usmerjenih oseb, ki živijo v zakonski zvezi z osebo drugega spola brez vedenja ali z vedenje zakonske partnerice ali zakonskega partnerja, ne poznam. Vsaj ne takih, ki bi bile strokovne in relevantne.

Razlogi, zakaj se osebe, ki se sicer identificirajo kot istospolno usmerjene, poročijo z osebo drugega spola, so raznoliki in kompleksni. Menim pa, da je eden od razlogov tudi ponotranjena homofobija. V procesu socializacije smo namreč vsi izpostavljeni prepričanju, da je edina sprejemljiva spolna usmerjenost heteroseksualna in da so edini sprejemljive življenjske prakse tiste, ki izhajajo iz te spolne usmerjenosti. Vse, kar odstopa od te norme, pa je razumljeno kot nekaj, kar je vsaj nezaželeno. Poglejte le medije, plakate na ulicah, ki v veliki večini kažejo pare različnih spolov. Ali pa naš jezik, ko staro znanko vprašamo, ali ima fanta, ne da bi pomislili, da ima mogoče punco. Tovrstnih primerov je nešteto. Vzroki za ponotranjeno homofobijo so torej zunanji, družbeni, sistemski. Kar pa nikogar ne odvezuje od odgovornosti za svoja dejanja. Vsak izmed nas ima namreč možnost, da se spopade s ponotranjeno homofobijo.

Razlogi za odločitev za zakonsko življenje in pričakovanja od zakonskega življenja so od osebe do osebe, od para do para lahko zelo različni. Če se obe osebi strinjata s sklenitvijo zakonske zveze in so v tej zakonski zvezi zadovoljene njune potrebe in pričakovanja, potem je ta zakonska zveza legitimna, ne glede na spolno usmerjenost obeh oseb v paru. V nasprotnem primeru pa lahko govorimo o različnih oblikah nasilja.