Pri bolnikih, ki so preboleli gripo, obstaja precej večja verjetnost, da bodo doživeli srčni napad. Zadnje raziskave so pokazale, da je tveganje pri bolnikih s to hudo virusno boleznijo kar šestkrat večje v primerjavi s tistimi, ki niso zboleli, piše v poročilu, objavljenem v ugledni medicinski reviji New England of Medicine. 

Tveganje za srčni napad je še posebej izrazito pri starejših. "Dokaz o povezavi med gripo akutnim miokardnim infarktom je pomemben zaradi zavedanja o pomenu cepljenja proti gripi," še piše v raziskavi. 

Teden po okužbi

Raziskovalci so analiziralirali dvajset tisoč bolnikov z laboratorijsko potrjenimi okužbami virusa gripe. Študija je potekala v kanadski provinci Ontario med letoma 2009 in 2014. Znanstveniki so ugotovili, da se tveganje za akutni srčni infarkt najbolj poveča prav prvi teden po okužbi. Najbolj ogroženi so bili starejši, s potrjenim virusom influence tipa B in takšni, ki so imeli že prej težave s srcem.

Vnetni procesi v telesu

Tudi drugi virusi, na primer RSV, respiratorni sincicijski virus, lahko privedejo do tveganja za srčni infarkt, vendar ne tako, kot gripa. Povezavo med respiratornimi virusi, boleznimi srca in smrtjo, so sicer dokazale že predhodne študije. Zato je največ srčnih napadov prav napadov.  Respiratorni virusi  nameč vplivajo na vnetne procese v telesu, kar pripelje do bolezni srca in ožilja. 

Za RSV je najprej veljalo, da je najnevarnejši predvsem za otroke v prvih dveh letih življenja. Gre za izredno nalezljiv virus, ki ovzroča značilno klinično sliko bronhiolitisa ali virusne pljučnice. Vendar hudo prizadene tudi starejše. Nekatere raziskave so pokazale, da se pri vsakem desetem bolniku, starejšem od 75 let, ki se zaradi okužbe z RSV zdravi v bolnišnici, konča s smrtjo.