V teh dneh mineva 101 leto od pojava španske gripe, katere izvor sicer ni čisto jasen, vendar kot uradni začetek navajajo marec 1918, ko je regimentni kuhar v Fort Rileyju v ameriškem Kansasu Albert Gitchell potožil zaradi slabega počutja. Kmalu je zbolelo še več vojakov, nekateri med njimi so podlegli posledicam bolezni. Aprila je bolezen prispela še v Evropo.

Foto: Profimedia Španska gripa, ameriški vojaki v bolnišnici v Luksemburgu

Sicer je tudi letos marsikdo obležal zaradi gripe, zato so o nalezljivi bolezni pred dnevi spregovorili tudi na večeru ljubljanske medicinske fakultete, kjer so v goste povabili mikrobiologa in imunologa Alojza Ihana in Miroslava Petrovca ter strokovnjakinjo za zgodovino medicine Zvonka Zupanič Slavec. Strokovnjaki so se ob tem ozrli tudi v zgodovino in spomnili na največjo pandemijo 20. stoletja, predavanje povzema STA. 

Težki dnevi UKC Ljubljana: Umrlo tudi pet, pred tem povsem zdravih ljudi

Tudi v Sloveniji

Španska gripa, ki je pustošila v času prve svetovne vojne, je hudo prizadela tudi prebivalce na slovenskih tleh. Po besedah Zupanič Slavčeve točnih podatkov o številu smrti nimamo, saj se niso vodile natančne evidence, prav tako niso bili vsi primeri bolezni prepoznani kot gripa. Španska gripa je lahko terjala življenje že v nekaj dneh. "Takrat se ni dalo narediti kaj dosti. Zaprli so šole, gostilne ...," je pripovedovala o težkih razmerah tistega obdobja.

50 milijonov Evropejcev Sto let od smrtonosne pandemije:" Je kot temni angel, ki lebdi nad nami"

Po drugi svetovni vojni

Razvoj cepiva se je po besedah Ihana začel kmalu po prvi svetovni bojni. V ZDA so prvi virološki poskusi pokazali, da povzročitelj ni bakterija. Še preden je bil virus gripe izoliran, so začeli s cepivi eksperimentirati v vojski, najprej z živim oslabljenim cepivom. Prva cepiva so bila enovalentna, samo s prefiltriranim in razmnoženim virusom španske gripe. S klinični poskusi na ameriških vojakih so kmalu ugotovili, da tako cepivo ni zelo učinkovito, saj obstaja več influenc gripe, in začeli z razvojem večvalentnega cepiva, je pojasnil Ihan.

Sicer v teh dneh največji svetovni strokovnjaki na podlagi vzorcev gripe nacionalnih laboratorijev že določajo cepivo s katerim se bomo cepili novembra, torej prihodnjo sezono. 

Malo pred drugo svetovno vojno so v okviru Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) začeli redno pregledovati, kateri sevi gripe krožijo, da so se dovolj zgodaj odločili za pripravo ustreznega cepiva. "Včasih se z izbiro zadane bolj, drugič manj," je orisal potek priprave sezonskega cepiva in dodal, da so pri napovedih sevov gripe strokovnjaki običajno precej uspešni.

Neetično je, da zdravstveni delavec dela proti stroki

Kljub učinkovitim cepivom pa je precepljenost proti gripi po opozorilih Petrovca še vedno nizka, tudi med zdravstvenimi delavci. Ti se v EU cepijo v okoli 30 odstotkih, v ZDA, kjer delodajalci ponekod pri delu z bolniki zahtevajo zaščito s cepivi, pa je precepljenost tudi stoodstotna. Necepljeno zdravstveno osebje, kot pravi Petrovec, bolezen širi naprej. "Moj prehlad je lahko za nekoga drugega njegova zadnja bolezen," pa je še opisal možnost drugačnega poteka bolezni pri različnih osebah. "Neetično je, da zdravstveni delavec dela proti stroki," je bila kritična tudi Zupanič Slavčeva.

Petrovec je še opozoril, da je v Sloveniji izjemno slaba precepljenost pri nosečnicah, ki svojo imunost prenesejo na otroka in ga tako zaščitijo v prvih šestih mesecih življenja, ko ti še ne morejo biti cepljeni.

Malo učinkov cepljenja

Po cepljenju proti gripi je po Ihanovih besedah izjemno malo lokalnih učinkov. Zelo redki so hudi stranski učinki, na primer pareza oziroma omrtvelost. "Ti se običajno pojavijo pri ljudeh, ki imajo motnjo v imunskem sistemu," je dejal imunolog. Če zbolimo dan po cepljenju, to ni posledica cepljenja, ampak pomeni, da smo bili z virusom gripe okuženi že prej in smo bili v inkubacijski dobi. "Določeno število cepljenih zboli, a ti imajo blažji potek bolezni," je dodal Petrovec, ki poudarja, da je vsaka zaščita boljša kot nič zaščite.

Določajo cepivo za drugo leto

Zaradi gripe letno umre 250.000 do 500.000 ljudi in vsako leto se pojavi rahlo drugačen sev gripe. Sicer v teh dneh največji svetovni strokovnjaki na podlagi vzorcev gripe nacionalnih laboratorijev že določajo cepivo s katerim se bomo cepili novembra, torej prihodnjo sezono. 

Le še vprašanje časa

Glede na sposobnosti mutacije virusa in da je vedno prisoten v naravi, se strokovnjaki strinjajo, da je le vprašanje časa, kdaj se bo pojavil sev, ki bo prav tako smrtonosen kot španska gripa.  "Pandemije gripe so kot potresi, hurikani in cunamiji, zgodijo se in nekateri so hujši od drugih," je nedavno za BBC dejal direktor raziskovalnega centra za nalezljive bolezni univerze v Minnesoti Michael Osterholm.

Foto: Shutterstock gripa Dodal je, da je le stežka točno predvideti, kdaj se bo začela ali kako se bo pandemija odvila. Svetovna znanstvena organizacija (WHO) sicer redno nadzoruje pojave virusa in njegov razvoj, a je težko nadzorovati in pregledati vsako žival, ki bi lahko bila prenašalec virusa, je pojasnil zdravnik Robert Webster iz otroške bolnišnice v ameriškem Memphisu.

Virus bi lahko ušel nadzoru

Virus bi seveda lahko ušel izpod nadzora in bi se potem hitro razširil po svetu, verjetno v roku nekaj tednov, predvideva profesor epidemiologije na ameriški državni univerzi Georgia Gerardo Chowell. "Gripa je eden tistih virusov, ki se, ko enkrat pride med občutljivo populacijo, zelo hitro razširi," je dodal. Sicer so si ugledni raziskovalci enotni, da je najboljša rešitev za zaustavitev pandemije še vedno cepljenje.