Parlamentarni odbor za zdravstvo je na včerajšnji seji sprejel več predlogov interventnega zakona za zdravstvo, ki se nanaša na področje absentizma oziroma bolniških odsotnosti.

17 milijonov dni bolniških odsotnosti

Obvladovanje absentizma je v Sloveniji pereč problem, saj število dni odsotnosti zaradi bolniške skokovito narašča. Slovenija je med državami EU med tistimi, ki imajo največ bolniških odsotnosti na zaposlenega. Lani je bilo skupno več kot 17 milijonov dni bolniških odsotnosti, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pa je za bolniška nadomestila plačal 689.434.717 evrov, kar je 17 odstotkov vseh odhodkov zdravstvene blagajne.

Določena kapica za najvišjo bolniško

Slovenija je ena od držav EU, ki ima najmanj restriktivne pogoje glede bolniškega staleža, nadomestilo se s trajanjem poveča, prav tako doslej ni bila določena zgornja meja izplačila za bolniško odsotnost. Po podatkih računskega sodišča za leto 2020 je najdlje trajajoča bolniška odsotnost trajala 11,5 let, najvišje izplačano nadomestilo pa 21 500 evrov. Novi zakon, ki je včeraj uspešno prestal odločanje na matičnem odboru predvideva, da bo odslej najvišja bolniška odsotnost znašala 2,5-kratnik povprečne plače, kar za leto 2023 znaša okoli 5500 evrov. Ta ukrep se nanaša na zelo majhen delež zaposlenih z nadpovprečnimi plačami, je navedeno v predlogu zakona. V lanskem letu je bilo glede na začasne podatke statističnega urada takih 2,3 odstotka vseh zaposlenih.

Osnova za bolniško nespremenjena

Predlog zakona je predvideval tudi spremembo višine osnov za bolniško. Za prvih 90 dni bolniške odsotnosti zaradi bolezni posameznik prejema 80 odstotkov osnove, nato pa 90 odstotkov. Po prvem predlogu zakona bi posameznik v primeru bolezni ves čas odsotnosti prejemal 80 odstotkov osnove. Zaradi nasprotovanja sindikatov glede zniževanja pravic zavarovancev so ta predlog črtali. 

"Zakon za zdaj ohranja kapico na 2,5-kratniku povprečne bruto plače, medtem pa odpravlja zniževanje odstotka nadomestila po 90 dneh odsotnosti. Da, šli smo nasproti sindikatom in poskrbeli, da je dolgotrajni bolniški dopust še vedno zagotovljen oziroma financiran z 90 odstotki osnove povprečne plače," je po seji povedala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Gre za skupni amandma Svobode in Levice. "Nesprejemljivo bi namreč bilo, da v času, ko z napotnico zelo hitro 40 odstotkov pacientov na prvi pregled čaka več kot 90 dni, varčujemo pri najranljivejših skupinah," so zapisali v Levici. 

Delodajalec bo kril 30 dni bolniške

Zakon ponovno uvaja 30 dnevno obdobje plačevanje bolniškega nadomestila v breme delodajalca. Obdobje v katerem bolniško odsotnost krije delodajalec, so poslanci na 20 dni skrajšali v začetku lanskega leta. Šlo je za predlog takrat opozicijske SAB, ki so mu prikimali poslanci Janševe koalicije. Poslanka Levice Nataša Sukič je včeraj navedla, da je država s tem zgubila približno 100 milijonov evrov letno. Po njenih besedah se zdaj vračajo na prvotno stanje, ki so ga bili delodajalci vajeni desetletja.