Iz dneva v dan nas policisti obveščajo o primetnih nesrečah z električnimi skiroji, ki jih je na cesti vse več. Vse več je tudi objestnih voznikov, ki ogrožajo pešce in preostale, počasnejše udeležence v prometu. In tako prihaja do nesreč, tudi hudih, povzročitelji pa običajno vozniki na skiroju. 

Spomnimo primera ženske, ki je bila pred dnevi udeležena v prometni nesreči z mladoletnim voznikom električnega skiroja. Na družbenem omrežju Facebook je delila pretresljivo izkušnjo, ki se je zgodila med njeno vožnjo na pošto. Povedala je, da je 15-letnik z električnim skirojem, brez čelade in s polno hitrostjo prečkal glavno cesto iz stranske ulice. Trk je bil neizogiben. "Fant je negibno ležal in pod njegovo glavo se je širila luža krvi," je zapisala. 

xxx

Električni skiroji so postali zelo priljubljeno prevozno sredstvo, saj so tihi, hitri in za kratke razdalje zelo učinkoviti. Vendar zdravniki kot tudi policisti opozarjajo na veliko število nesreč in telesnih poškodb. 

V UKC Ljubljana so letos obravnavali že 352 poškodovanih uporabnikov električnih skirojev, od tega kar 200 mladoletnih. Tudi podatki Generalne policijske uprave kažejo, da število prometnih nesreč z udeležbo električnih skirojev narašča; letos so jih zabeležili že 134. Tragične posledice teh nesreč so med drugim terjale tudi dve smrtni žrtvi v letu 2022. In ne le iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, o velikem številu poškodovanih pri vožnji s skiroji poročajo tudi iz UKC Maribor. Tam so do konca julija letos oskrbeli 111 poškodovancev, od tega 60 mlajših od 18 let.

Travmatolog Uroš Tominc, ki je vodja kirurškega urgentnega bloka v UKC Ljubljana opozarja, da v zadnjih letih na leto oskrbijo okoli 700 voznikov skirojev. "Od koronavirusa naprej beležimo porast teh poškodovancev. Velika večina jih ni huje ogroženih, večina jih torej ne potrebuje hospitalizalne obravnave. Nekateri pa so tudi tako poškodovani, da se borijo za življenje in nekateri med njimi to bitko tudi izgubijo," je opozoril Tominc.

Foto: V. L. Novinarska konferenca na Zdravniški zbornici Slovenije Strokovnjaki opozarjajo tudi na naravo poškodb, ki jih utrpijo vozniki električnih skirojev. Pogosto so lahko primerljive s poškodbami mopedistov in motoristov. Tako poleg lažjih poškodb obravnavajo tudi resnejše, denimo zlome stegnenice ali reber. Poškodbe ob nesreči z električnim skirojem lahko pustijo dolgotrajne posledice, je opozoril Tomic.

Predstojnik oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi na Inštitutu Soča Klemen Grabljevec je povedal, da nekaj teh voznikov vendarle utrpi tudi hude možganske poškodbe. "Hude in obsežne možganske krvavitve lahko privedejo do nepovratnega stanja v življenju, tudi v družini osebe, ki se je poškodovala. Tako na kliničnem, gibalnem in kognitivnem, vedenjskem in čustvenem področju. Kot zdravnik te bolnike spremljam še dlje časa po poškodbi in lahko vam zagotovim, da žal življenje po taki poškodbi ni nikoli več enako," je dejal.

Dolgotrajna je tudi rehabilitacija. Od premestitve iz kliničnega centra na URI Soča do odpusta v domače okolje pri hudi možganski poškodbi traja od tri do šest mesecev.

Uporaba čelade

Mnogi vozniki e-skirojev še vedno podcenjujejo tveganje in ne uporabljajo čelade, ki bi lahko preprečila ali omilila resne poškodbe glave. Podatki kažejo, da uporaba čelade za polovico ali več zmanjša verjetnost hudih poškodb glave. Tudi ostale poškodbe, zlomi lobanje in manjše poškodbe glave so ob nošnji čelade precej manj verjetne, je opozoril Tominc.

Da se nesreče z električnimi skiroji običajno končajo s poškodbami, opozarjajo tudi policisti. Vodja sektorja prometne policije z GPU Ivan Kapun je opozoril, da električni skiroji niso igrače, ampak resna prevozna sredstva, ki zahtevajo odgovorno ravnanje. 

Ivan Kapun: "Ravno zaradi svoje hitrosti in tihosti, jih drugi udeleženci ne zaznavajo, kot na primer avtomobile. Če pa ti vozniki ne vozijo po cestno prometnih predpisih, je to še veliko hujše."

Po njegovih besedah policisti opažajo, da se vozniki električnih skirojev pogosto ne zavedajo, da tudi zanje veljajo prometni predpisi. "Kot prvo so čelade, ki so obvezne do leta 18-leta starosti, seveda jo zelo toplo priporočamo tudi ostalim. Uporabljati je treba kolesarske steze in poti in nikakor ne pločnikov. Če ap pločnikov ni, se lahko vozijo po vozišču, vendar znotraj naselja, kjer je omejitev hitrosti do 50 kilometrov na uro. Na območjih za pešce jim je dovoljeno voziti ob upoštevanju pešcev, ki so so tukaj glavni. Voziti morajo torej bistveno počasneje od 25 kilometrov na uro, kar je omejitev za skiroje. Dejstvo je, da pešci na tem obočju hodijo od dveh do petih kilometrov na uro," je pojasnil policist.

Kapun je še opozoril na prepoved vožnje pod vplivom alkohola in drugih prepovedanih substanc. "Prevladuje mnenje, da je to na e-skiroju dovoljeno, vendar so predpisi  povsem enakim tistim, ki veljajo za voznike avtomobilov in koles. To pomeni velike kazni."

Velik problem so predelani skiroji

Skiroji, ki dosežeji več kot 25 kilometrov na uro, so prepovedani, za to je predpisana globa in izločitev iz prometa. "Menimo, da smo policisti pri tem še vedno neučinkoviti, predvsem pri ugotavljanju teh predelanih skirojev," je opozoril Kapun. 

Trenutno pri nas še ni posebne zakonodaje, ki bi urejala tovrstno področje, pa čeprav je policija pristojnemu mi"nistrstvu že predlagala, da bi to problematiko uredili po vzoru klasičnih vozil. Predvsem s tehničnega vidika, saj veliko število skirojev presega dovoljenih 25 km/h, nekateri zmorejo tudi 50 ali več.

Kaj torej  narediti s porastom električnih skirojev, kjer vozniki z objestno vožnjo ogrožajo pešce in preostale, počasnejše udeležence v prometu? Policisti se zavzemajo, da bi bili skiroji registriani, kar bi bil velik korak k rešitvi tega problema.

dezurni@styria-media.si