Svetovni dan duševnega zdravja vsako leto zaznamujemo 10. oktobra in je namenjen ozaveščanju o pomenu duševnega zdravja za dobrobit posameznika in družbe, so zapisali na ministrstvu za zdravje. Menijo, da je letošnji dan priložnost, da izboljšamo znanje, okrepimo opolnomočenost in spodbudimo ukrepe. Spomnili so, da je vlada letošnje leto razglasila za slovensko leto duševnega zdravja.

Univerzalna človekova pravica na področju duševnega zdravja vključuje razpoložljivo, dostopno, sprejemljivo in kakovostno oskrbo, zato krepijo organizacijske oblike na primarni ravni zdravstvenega varstva ter razvijajo mrežo centrov za duševno zdravje odraslih in centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov.

Bistveno poslabšanje med mladimi - vsak šesti osamljen

Podatki raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC 2022), ki jo je že šestič zapored izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje, kažejo, da je občutke osamljenosti v zadnjem letu izkusil vsak šesti mladostnik v starosti 11, 13, 15 in 17 let.

Več kot tretjina mladostnikov je poročala o rednem doživljanju vsaj dveh psihosomatskih simptomov, skoraj sedem odstotkov mladostnikov ima visoko stopnjo simptomov anksioznosti, približno tretjina mladostnikov pa ima povišano verjetnost depresije,

Dogodki poslabšali razmere 

Nova raziskava Eurobarometer o duševnem zdravju je razkrila, da se veliki večini Evropejcev in Evropejk (89 %) spodbujanje duševnega zdravja zdi enako pomembno kot spodbujanje telesnega zdravja. Po drugi strani jih manj kot polovica meni, da so osebe z duševnimi težavami trenutno deležne enake ravni oskrbe kot osebe, ki imajo težave s telesnim zdravjem. 

Skoraj polovica vprašanih Evropejcev in Evropejk (46 %) se je v zadnjih dvanajstih mesecih soočila s čustveno ali psihosocialno stisko, kot je občutek depresije ali anksioznosti. Vendar jih glede na raziskavo več kot polovica (54 %) ni bila deležna strokovne pomoči, kar kaže, da si je na ravni EU ključno še naprej prizadevati za dobro duševno zdravje. V Sloveniji se je s tako stisko soočilo 41 odstotkov vprašanih, brez strokovne pomoči pa je ostalo 61 odstotkov.

Včeraj objavljena raziskava med drugim potrjuje, da so nedavni dogodki, kot so pandemija COVID-19, ruska agresija v Ukrajini, podnebna kriza ter drugi družbeni in gospodarski pritiski, še poslabšali že tako slabe razmere na področju duševnega zdravja v Evropi. 

Večina vprašanih ocenjuje, da so najpomembnejši dejavnik za dobro duševno zdravje življenjske razmere (60 % v EU, 62 % v Sloveniji), sledi pa jim finančna varnost (53 % EU, 59 % v Sloveniji). 

Približno tretjina Evropejcev in Evropejk meni, da k dobremu duševnemu zdravju ključno prispevajo stik z naravo in zelenimi površinami (35 %), spalne navade (35 %), telesna dejavnost (34 %) in družabni stiki (33 %). Po drugi strani v vseh državah članicah velika večina meni, da lahko uporaba družbenih medijev negativno vpliva na duševno zdravje mladih.

dezurni@styria-media.si