Čez teden dni se bo končala razprava o predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki predvideva ločeno javno in zasebno delo v zdravstvu. Kot je znano, je novela zakona, ki predvideva veliko spremembo v našem zdravstvenem sistemu, na noge v prvi vrsti dvignila zdravnike, ki sporočajo, da bo kompleksna oskrba najtežjih bolnikov slabša, čakalne vrste pa še daljše.

O posledicah novele so opozorili tudi iz primarnega zdravstva, Evrope Donne in varuh pacientovih pravic. "To bi lahko pomenilo, da bomo imeli ponekod še daljše čakalne vrste, še bolj me skrbi, da bomo izgubili še tiste zdravnike v specialističnih ambulantah, kjer imamo zdaj vsaj malo zdravnikov," je dejal  Marjan Sušelj. 

"V zadnjih skoraj 40 letih še nismo bili v taki zdravstveni krizi, da bi lahko čez noč zaprli vse naše specialistične dejavnosti," pa je na včerajšnji novinarski konferenci, ki jo je organizirala Zdravniška zbornica, opozorila direktorica Zdravstvenega doma Postojna Irena Vatovec. V omenjenem zdravstvenem domu je po njenem ogroženih šest specialističnih dejavnosti in rentgen. Če bo novela, kot je zapisana v zadnji različici, tudi sprejeta, je direktorica zagrozila celo z odhodom. "Da se tako rekoč ruši ta naš zdravstveni dom, da nisem uspela prepričati odločevalcev, da to ni dobro za naše občane, zaradi vsega tega razmišljam o odstopu," je povedala ob tem.

Brecelj. "Pojdite vi na pir, mi pa do konca spijemo kavo"

"To ni zakon o delu zdravnikov v samoplačniški ambulanti, ampak zakon o zdravstveni dejavnosti. Zakon vsebuje mnogo več od tega, o čemer se govori vsakodnevno. Sam bi direktorja, ki zaradi tega zakona grozi z odhodom, povabil, da to stori čim prej. Če je v zdravstvu vse v redu, ne potrebujemo tega zakona, pojdite vi na pir, mi pa do konca spijemo kavo," se je po današnji seji strateškega skega sveta za zdravstvo, je novinarjem dejal Erik Brecelj.

Foto: ZD Ljubljana Čakalnica v ZD Ljubljana "Res si želim, da je ta javna razprava čim bolj konstruktivna, da so podani predlogi, namesto nekih groženj," je dodala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Ob tem je poudarila, da je zakon novela v javni razpravi, da so prejeli kar nekaj pripomb, ki jih sproti proučujejo.

Ministrica: O tega ne nameravamo odstopiti

Kot je dejala, od razmejitve med javnim in zasebnim na njenem ministrstvu ne nameravajo odstopiti. "Ne bomo odstopali o tega, da nekdo, ki opravlja opravlja neko zdravstveno dejavnost v javni zdravstveni mreži, isto dejavnost opravlja še privat, torej samoplačniško. Prav tako bomo uredili delo preko nekih drugih davčno bolj ugodnih oblik, na primer espejev, ki predstavljajo  motivacijo delavcem, da se preko njih zaposlujejo, kar ni prav," je poudarila ministrica za zdravje. 

To prinaša trenutni predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti

Če bo novela, kot je zapisana v zadnji različici, tudi sprejeta, kot rečeno, zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih ne bodo več smeli opravljati samoplačniških storitev pri zasebnih zdravstvenih zavodih ali koncesionarjih.

In kaj prinaša?

• Zdravstveni delavec, ki je zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu, bo lahko delal v tem zavodu tudi čez redni delovni čas. K temu bo spodbujen s podjemno pogodbo, ki ne bo obdavčena. Med drugim se bo podjemna pogodba dovoljevala le za tiste programe, pri katerih so presežene najdaljše dopustne čakalne dobe.
• Ministrstvo bo uvedlo tudi merjenje efektivne obremenjenosti zdravstvenih delavcev, s čimer bodo določali, ali je sklenitev podjemne pogodbe z lastnim zaposlenim upravičena.
• Zaposleni bo še lahko vedno delal v drugem zdravstvenem zavodu ali pri koncesionarju, vendar bo moral imeti javni zavod, pri katerem je zaposlen za vrsto zdravstvene dejavnosti oziroma vrsto zdravstvenih storitev, za katero se izdaja soglasje, v posameznem koledarskem letu realiziran celotni program, ki ga predpisuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
• Za pridobitev soglasja bo moralo biti izpolnjenih še nekaj pogojev; zaposleni ne bo smel odloniti izmenskega dela, nadurnega dela, stalne pripravljenosti, dežurstva, vključevanja v neprekinjeno zdravstveno varstvo in morebitnih drugih oblik dela pri delodajalcu ...
• Koncesionarji bodo morali imeti po novem redno zaposlenih toliko ljudi, kot imajo določenega programa, zato bo obseg dela, za katerega bodo potrebovali zunanje sodelavce, majhen, so prepričani na ministrstvu.
• Ti zunanji sodelavci bodo lahko delali samo še po podjemnih pogodbah in nič več kot samostojni podjetniki ali družbe z omejeno odgovornostjo. Za delo pri koncesionarju davčna olajšava ne bo veljala. Ta bo veljala le v primeru sklenitve pogodbe z lastnim delodajalcem.
• Koncesionarji bodo imeli trimesečni prehodni rok, v katerem bodo morali delovanje prilagoditi novim pravilom, torej redno zaposliti toliko kadra, kot imajo odobrenega programa.