V več delih Evrope med otroki in najstniki še vedno narašča raven debelosti. Tokratna raziskava, ki jo objavlja Evropska komisija je zajela 11-letne fante iz 28-tih evropskih držav ter Norveško in Islandije.
Podatki so zaskrbljujoči, stopnja prekomere teže in debelosti med otroki in mladostniki je v nekaterih državah članicah EU več kot trideset odstotna, piše v poročilu evropskih raziskovalcev.
Devet evropskih držav je takšnih, kjer je predebelih okoli 35 odstotkov 11-letnikov, na prvem mestu je Grčija, sledi ji Malta. Države, v katerih kot 30 odstotkov 11-letnih fantov debelih ali prekomerno debelih, so na zameljevidu označene s temno oranžno.
K debelosti med mladimi veliko prispeva pomanjkanje fizične aktivnosti. Kot navaja Svetovna zdravstvena organizacija, gledanje televizije, igranje igric ter brskanje po spletu predstavljajo kar 60 odstotkov dnevnih aktivnosti najstnikov.
V Sloveniji četrtina predebelih
V Sloveniji s s prekomerno telesno težo ali debelostji spopada četrtina 11 letnikov ( od 21 do 25 odstotkov), kar je podobno kot v Veliki Britaniji, na Portugalskem, Slovaškem, v Latviji, Estoniji in na Finskem.
Irska, Danska in Nizozemska se ponašajo z najnižje stopnjo. ki se giblje med 13 in 15 odstotki.
Debelost je v razvitem svetu najpogostejša kronična presnovna bolezen in predstavlja za kajenjem drugi najpomembnejši preprečljivi vzrok povečane obolevnosti in umrljivosti. Je posledica tako genetskih dejavnikov kot dejavnikov okolja
Prekomerna telesna teža in debelost sta povezani s prehranskimi navadami, pitjem sladkih pijač, telesno neaktivnostjo in pretiranim sedenjem. V tej zadnji evropski študiji raziskovalci opozarjajo, da je treba upoštevati še druge, socialno-ekonomske dejavnike in okoljske dejavnike. Ti so sicer manj očitni, vendar enako pomembni in imajo velik vpliv na epidemijo debelosti; gre za dejavnike kot so urbanistično načrtovanje, sosedska infrastruktura, možnosti za aktivno potovanje (peš ali s kolesom), izpostavljenost trženju hrane z visoko vsebnostjo maščob, sladkorja in soli, politika šolske prehrane in izobraževanje o prehrani, poklic staršev in mnoge druge priložnosti za bolj zdravo življenje mladostnikov in otrok.
Epidemija debelosti: Posledice so hude
Naraščanje debelosti v otroštvu vzbuja veliko skrb, saj predstavlja veliko tveganje za povečanje števila srčno-žilnih obolenj, sladkorne bolezni in rakavih obolenj v prihodnje. Poleg tega se pojavlja vedno več otrok z metabolnimi motnjami, kot sta npr. sladkorna bolezen tipa II in metabolni sindrom, ki so se včasih pojavljale skoraj izključno pri odraslih. Poleg številnih škodljivih posledic za zdravje ima debelost tudi psihološke in socialne negativne učinke, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
V Sloveniji se vendarle znižuje
Na srečo se delež prekomerno prehranjenih in debelih otrok in mladostnikov v Sloveniji od leta 2011 nekoliko znižuje, a pot do želenega uspeha je še dolga, je lani oktobra ob dnevu debelosti sporočila ekipa SLOfit z ljubljanske fakultete za šport. Raziskovalci imenjene fakultete so sodelovali tudi v mednarodni študiji in jo objavili v znanstveni reviji The Lancet.
Znanstveniki medicinske šole Harvard starše opozarjajo, da je slab spanec lahko potencialen dejavnik tveganja za debelost pri otroku. Otroci, ki so spali manj od priporočljivih dolžin spanja glede na starost, so namreč imeli 58 odstotkov večje tveganje za prekomerno telesno težo in debelost kot otoci, ki spijo dovoj.