Kakovost zraka je danes v Sloveniji neprimerno boljša, kot je bila pred tridesetimi leti, še vedno pa velik problem predstavljajo delci PM10 pozimi in ozon poleti. "Precej pod predpisanimi vrednostmi imamo koncentracije SO2, CO, benzena, urnih koncentracij NO2, kovin, kot so arzen, kadmij, nikelj in svinec," pojasnjuje Janja Trušič z Agencije za okolje. "SO2 sedaj ni problem in ga merimo na nivoju meja določljivosti, bil pa je velik problem v preteklosti, ko smo imeli probleme s preseganji." Takrat se delci niso merili, sploh ne v realnem času, zato primerjave med onesnaženjem z delci v preteklosti in danes nimamo.

Poleti imamo problem s povišanimi koncentracijami ozona, a onesnaženost se po letih razlikuje. "V letu 2015 smo imeli letna preseganja opozorilne vrednosti na treh lokacijah, v Kopru, na Krvavcu in Novi Gorici, medtem ko jih v letu 2016 ni bilo," pojasnjuje Turšičeva. "Razlog, da je tako, je bolj kislo vreme poleti 2016." 

Letos in lani slab december

Dobro leto, kar se tiče delcev PM10, je bilo 2014, na kar so vplivali predvsem ugodni meteorološki pogoji. "Na onesnaženost vpliva povprečna temperatura v zimskem obdobju, ki je povezana z ogrevanjem, število dni z inverzijo in število padavinskih dni," razlaga Turšičeva. Leta 2014 je bilo prekoračeno število dni s preseganjem, ki za PM10 znaša 35 dni, na dveh lokacijah, v Celju in Zagorju. V letu 2015 je bilo teh preseganj več, poleg Celja, Zagorja, še v Trbovljah, Murski Soboti, Ljubljani in Novem mestu. 

"V letošnjem letu je bilo do konca novembra stanje takšno, da na nobenem merilnem mestu v okviru državne mreže nismo presegli 35 dni," pojasnjuje Turšičeva. "V Zagorju in Celju imamo do konca novembra 25 preseganj, v Mariboru, Murski Soboti, Trbovljah, Novem mestu, Ljubljani in Kranju približno 20, v Hrastniku, Kopru, Novi Gorici po deset in v Velenju 5. Se pa lahko zgodi, glede na to, kakšna je bila situacija v decembru, da ob tako izrazito neugodnih pogojih, na posameznih lokacijah samo v enem mesecu zabeležimo tudi 20 preseganj." V začetku decembra smo bili namreč priča močno povišanim koncentracijam, situacija se je nekoliko omilila zadnjo nedeljo. 

Različni kazalci pri pripravi napovedi

Napovedi onesnaženosti na Arso sicer pripravljajo na podlagi različnih kazalcev. "Strokovna skupina pred objavo napovedi pregleda urne meritve PM10 zadnjih osem terminov," razlaga Marko Rus iz Arso. Na podlagi teh meritev lahko približno sklepajo, kako se bodo koncentracije gibale v naslednjih urah in dneh, a upoštevati morajo še druge, meteorološke podatke. Foto: Bralec Individualna kurišča v Zasavju

"Temperature na različnih višinah nam povedo, kako visok je temperaturni obrat," razlaga Rus. "Če je zgoraj topel zrak, hladen zrak ostaja v kotlinah in dolinah, kjer se nabirajo onesnaževala iz različnih spustov. Zelo pomembna meteorološka količina, ki vpliva na redčenje onesnaževal, je veter. Pogledamo tudi oblačnost oz. padavine, saj se onesnaževala zredčijo tudi z izločanjem s padavinami." 

Časovne in krajevne razlike

Onesnaženost z delci je krajevno in časovno lahko zelo različna, zato je po eni strani potrebno spremljati onesnaženje v realnem času, po drugi strani lokalno situacijo. Ni namreč nujno, da nekdo, ki živi na podeželju, diha čistejši zrak. "Onesnaženje je odvisno od okolice, v kateri živimo," poudarja Turšičeva. "Če ima večina sosedov moderne peči za ogrevanje z biomaso in če uporabljajo suha drva, potem je lahko situacija dobra. Lahko pa imamo samo eno osebo, ki ima staro kurilno napravo in uporablja mokra drva ali v peč vrže še kakšno zadevo, ki tja ne sodi, in je situacija, ker se tiče onesnaćenosti, tudi na podeželju lahko slaba ali slabša."

In obratno, tudi v mestu zrak ni nujno slab, kar kažejo meritve v Velenju in Šoštanju. "To sta mesti, kjer je velika večina priključena na dalinjsko ogrevanje," razlaga Turšičeva. "V letošnjem letu so zabeležili najmanj preseganj med urbanimi mesti, kar kaže na to, da so problem ogrevanje na lesno biomaso in zastareli kotli." 

Uvedba indeksov kakovosti zraka

Za lažje spremljanje napovedi je Arso v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za zdravje posodobil prikazovanje podatkov in napovedi kakovosti zunanjega zraka. "Zaradi lažjega informiranja in razumevanja smo se odločili za uporabo indeksov," razlaga Turšičeva. "Indeks onesnaženosti se izračuna na podlagi meritev štirih onesnaževa, in sicer delcev PM10, ozona, NO2 in SO2. Izračuni se osvežujejo vsako uro, določitev stopnje onesnaženosti pa je odvisna od onesnaževala z najvišjim indeksom. Glede na situacijo, ki jo imamo v Sloveniji, bo to ozon poleti in delci PM10 pozimi." Foto: Arso in NIJZ Priporočila za ravnanje prebivalcev ob povišanih koncentracijah delcev PM10

dezurni@zurnal24.si