"V zadnjih tednih nam v ušesih odzvanjajo nekatere besede in besedne zveze: Hipokrat, bogovi v belem, dvoživke, požrešneži…  Med drugim nam je bila očitana pozaba Hipokratove zaprisege, ki pa jo mi z našim predanim strokovnim delom spoštujemo vsak dan pri svojem delu z bolniki v ambulanti, na oddelkih in v operacijskih dvoranah. Tam smo, morda za koga presenetljivo, velikokrat deležni prijaznih besed, zahval in spodbude," na začetku pisma, naslovljenega na vlado, opozorijo zdravniki Splošne bolnišnice Dr. Jožeta Potrča Ptuj. Dodajajo, da so ogorčeni nad vodilnimi v državi, ki da ne izbirajo sredstev pri "očrnitvi" njihovega poklica. Po njihovem je takšno početje nevarno, zato bi bilo po njihovem odgovorno od vseh, da bi na svoje besede pazili."

Foto: Profimedia Zdravnik zdravstveni pregled 43 ptujskih zdravnikov zapiše, da se jih je za preklic soglasij za nadurno delo v SB Ptuj odločila večina. Ker so občasno zadolženi za več delovišč hkrati, sedaj opravijo celo več obravnav in posegov. "Še naprej torej opravljamo svoje običajno delo in se trudimo ohranjati visok nivo zdravstvenih storitev, saj nam je mar in si želimo ohranitve javnega in vsem bolnikom dostopnega zdravstva," dodajajo. 

Poudarjajo, da se v ptujski bolnišnici soočajo z veliko kadrovsko stisko, na internem oddelku pa so se znašli v brezupnem položaju. "Zapovrstjo nas je zapustil že tretji mladi specialist. Zapustila sta nas tudi dva mlada specializanta. Na oddelku je ostalo sedem specialistov. Ob dejstvu, da imamo v SB Ptuj že vrsto let razpis za zaposlitev, ne enega, ampak več internistov, ostajamo brez interesentov," pravijo.

Slovenija ni zanimiva za zdravnike iz Makedonije

Sicer so okrepitve skušali pridobiti predvsem v državah bivše Jugoslavije. Tako jim je uspelo skleniti pogodbo z agencijo iz Sarajeva, agencija iz Makedonije pa jih je zavrnila in kot utemeljitev navedla, da Slovenija ni zanimiva za zaposlitev zdravnikov iz Makedonije, ker so njihove ciljne države zahodneje. V letu in pol sodelovanja z agencijo iz Sarajeva so imeli pet razgovorov z zdravniki iz različnih delov BIH, le eden je pričel dolgotrajen postopek urejanja ustrezne dokumentacije za zaposlitev v Sloveniji, kar sicer še ni garancija, da se bo na koncu tudi odločil za selitev in zaposlitev pri nas. "Edini način, da kadrovsko situacijo rešujemo je, da obstoječi kader enostavno dela več, s pokrivanjem več delovišč hkrati in večjim številom dežurstev," opozorijo. 

Najkrajšo potegnejo zdravnice

Zaradi demografskih sprememb in starajoče se družbe so potrebe po zdravstvenih storitvah iz leta v leto večje, navajajo. Zdravnikov je v Sloveniji bistveno premalo in v primerjavi z Avstrijo imamo trenutno kar dva zdravnika manj na 1000 prebivalcev. Dodajajo, da so že pred 25 leti začeli podpisovati soglasja za delo preko polnega delovnega časa. "Začasno, do kadrovske okrepitve, ki se do danes še ni zgodila," navedejo in postrežejo s podatki  Mednarodne agencije za raziskave raka, ki je nočno delo oziroma dežurstvo uvršča v skupino možnih kancerogenih dejavnikov. "V Sloveniji je za ohranitev licence še vedno potrebno opraviti določeno število nočnih dežurstev. Poklic zdravnika – tukaj najkrajšo potegnejo družinske zdravnice – ima eno najkrajših življenjskih dob, saj je to eden izmed najbolj stresnih poklicev," opozorijo ob tem. 

"Upravljanje zdravstvenega sistema ni dolžnost zdravnikov, se pa čutimo dolžne opozarjati na njegove številne pomanjkljivosti. Zdravniška stavka in umik soglasij za nadurno delo ni izsiljevanje za višje plače, kot se nam rado oočita, ampak opozorilo na neurejenost razmer v javnem zdravstvu. Brez sprememb drvimo v njegov boleč propad. Na to zdravniki opozarjamo že vrsto let in do zdaj s strani različnih vlad bistvenih sprememb ni bilo."

Zdravnikov vse manj

"Bojimo se, da bo brez ustrezne ureditve razmer, da, tudi stimulativnega in fleksibilnega plačnega sistema, zdravnikov, pripravljenih sprejemati takšne pogoje dela, vse manj. Tudi mi smo samo ljudje in nečloveško je, da se od nas za vsako ceno pričakujejo velika odrekanja času z najbližjimi in izpostavljanje tveganju za pojav rakavih bolezni."

"Vsa gonja proti zdravništvu lahko nevarno in že v kali zatre marsikatero mladostniško željo po delu v našem plemenitem poklicu, zato bi bilo odgovorno od vseh, da bi na svoje besede pazili. Ne povzroča se škode nam, povzroča se jo naslednjim generacijam vseh Slovencev. Sklicevanje na zdravniško etiko, zato, da se prikrije lastno neaktivnost in nesposobnost reševanja javnega zdravstva, je smešno in nezrelo. Takšno ravnanje ostro obsojamo!"
"Kdor seje veter, žanje vihar."

dezurni@styria-media.si