"Preden me je zadela kap, si več kot dvajset let nisem izmeril krvnega tlaka. Razen občasne utrujenosti ali napetosti nisem čutil nikakršnih znakov, še to sem potisnil na stran, zase sem vedno trdil, da sem zdrav. Ko se ti zgodi nekaj takega, pa se ti življenje kar naenkrat popolnoma ustavi in obrne na glavo," je dejal Jurij Čižmek, ki je pred dvema mesecema zaradi visokega krvnega tlaka doživel možgansko kap.

Tihi ubijalec

Foto: V. L. Hipertenizija Hipertenzija ali visoki pritisk je torej tihi ubijalec, saj se je bolniki pogosto sploh ne zavedajo, nezdravljena pa lahko povzroči zelo resne posledice, odpoved srca in ledvic, srčni in možganski infarkt, ki pri g. Juriju na srečo ni bil usoden, je pa bil zanj, kot je dejal, dobra šola za vnaprej, tudi kar se rednih meritev krvnega tlaka tiče.

Samo polovica bolnih nekaj stori

Sicer bolniki s povišanim krvnim tlakom predstavljajo petino vseh obiskovalcev v ambulantah po Sloveniji, hipertenzija pa se po svetu še samo zvišuje, kar velja tudi za Slovenijo, kjer je ozaveščenost o tem še vedno zelo slaba: "Samo polovica od bolnikov naj bi se zavedalo, da imajo visok krvni tlak in polovica od tega je takšnih, ki nekaj storijo pri tem," je dejala Nina Božič, specializantka na Kliničnem oddelku za hipertenzijo v UKC.

Foto: Žurnal24 Medicinska sestra Amra Čaplja in dr. Aleksander Doplihar v ambulanti prostovoljn

Podatki, ki marsikaj povedo

Strokovnjaki opozarjajo na redno merjenje krvnega tlaka, kakovostni merilnik pa je dobro imeti tudi doma, saj so prav v domačem okolju rezultati najbolj realni: "Če samo za 2 mm znižamo krvni tlak, tveganje za umrljivost zaradi ishemične bolezni srca zmanjšamo za 7 odstotkov. tveganje za umrljivost zaradi možganske kapi pa kar za 10 odstotkov," je tem dodala predstojnica Kliničnega oddelka za hipertenzijo UKC Ljubljana in predsednica slovenskega Združenja za hipertenzijo Jana Brguljan Hitij.

Najprej pograbimo sol

Na visok krvni tlak in naraščanje krvnega tlaka s starostjo pomembno vpliva nezdrav življenjski slog, kot so prekomerno uživanje soli, nezadostno uživanje zelenjave in sadja, čezmerno uživanje alkohola, prekomerna telesna masa in debelost ter nezadostna telesna dejavnost. Kar se zdrave prehrane tiče, v Sloveniji še vedno uporabljamo preveč soli. Prva stvar, ki jo pri kosilu zagrabimo, je namreč še vedno sol.

Slovenci devet gramov soli na dan

Foto: NIJZ Uporaba soli v Sloveniji Količina soli, ki jo naše telo potrebuje namreč znaša 1,4 g za odrasle. Če kruh v povprečju vsebuje približno 1,4 g soli na sto gramov lahko torej odrasel človek že z dvema kosoma takega kruha zadosti svojim dnevnim potrebam po natriju.

Na podlagi raziskav so opredeljene tudi zgornje meje količine soli, ki bi jih morali vsakodnevno upoštevati, da bi zaščitili svoje telo pred negativnimi posledicami prevelikih količin soli. Ta količina pri odraslih znaša do 5 g soli na dan, pri otrocih do 3 grame, pri dojenčkih do prvega leta starosti pa le en gram. Pet gramov soli je količina polne čajne žličke, je dejala Cirila Hlastan Ribič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, (NIJZ)

"Zato je bil v letu 2010 sprejet prvi Akcijski načrt za zmanjševanje vnosa soli pri prebivalcih Slovenije in prvi uspehi so se že pokazali, saj se je vnos soli pri odraslih po zadnjih raziskavah v petletnem obdobju zmanjšal za devet odstotkov," je dodala Hlasten Ribičeva. 

Vsak drugi

Svetovni dan hipertenzije, ki ga sicer oboležujejmo danes, se bo zavlekel v ves mesec, z merjenjem tlaka pri udeleženich letošnje akcije, pa bi radi zajeli pet tisoč prebivalcev.

Lani so v enem tednu izvedli 2600 meritev .Po podatkih svetovnega združenja za hipertenzijo ima povišan krvni tlak že vsak četrti, v Sloveniji pa že skoraj vsak drugi odrasel, bolezen pa se vedno pogosteje pojavlja tudi pri mladostnikih. 

vanda.levstik@zurnal24.si