V Zdravstvenem domu Idrija so se z zaskrbljenostjo odzvali na nove smernice ministrstva za zdravje, ki bi za ZD Idrija pomenili ukinitev rentgena, ki bi bil le samoplačniški, razvojne ambulante za otroke s centrom za zgodnjo obravnavo in programa farmacevtskega svetovanja. Temu odločno nasprotujejo, so sporočili na novinarski konferenci v Idriji.

Zaradi nesprejetja splošnega dogovora med deležniki v zdravstvu bo morala vlada sprejeti uredbo, ki pa bo, če bo sledila sedanjim smernicam ministrstva za zdravje, prinesla tudi ukinitev določenih zdravstvenih programov na primarni ravni. Ena od smernic ministrstva za leti 2024 in 2025 namreč narekuje Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), da ne sklene pogodbe z izvajalcem za program, če ima ta manj kot 0,2 tima. To pomeni, da bi ukinili financiranje skupno 163 javnih zdravstvenih programov v 51 občinah.

Pacienti bodo postavljeni v diskriminatoren položaj

Direktor Zdravstvenega doma (ZD) Idrija Tomaž Glažar in strokovni vodja ustanove Miloš Simov sta na torkovi novinarski konferenci izrazila nestrinjanje s tovrstnim posegom v programe zdravstvenih domov. Po Glažarjevih besedah bo namreč idrijski zdravstveni dom, ki zagotavlja primarno zdravstveno dejavnost za prebivalce občin Idrija in Cerkno, prisiljen v ukinitev omenjenih treh programov. Podobno usodo naj bi npr. doživel tudi ZD Tolmin.

Rentgen v ZD Idrija, ki so ga minulo leto obnovili, je letos potrebovalo 2600 bolnikov iz idrijske in okrog 500 iz cerkljanske občine. Ob morebitni ukinitvi se bodo morali bolniki za to storitev voziti v 60 ali več kilometrov oddaljene kraje ali pa plačati za storitev v idrijskem ZD. To je za bolne in poškodovane ter socialno šibke bolnike dodatna obremenitev in postavlja prebivalce oddaljenih krajev po dostopnosti do teh zdravstvenih storitev v diskriminatoren položaj, je opozoril Glažar.

Foto: Žurnal24 Klopi v čakalnici pred rentgenom so že nekaj dni prazne. (Foto: Iztok Golob) "Dejansko si tisti, ki živijo v Ljubljani, ne predstavljajo, kakšne vrednosti so te zdravstvene storitve v manjših krajih. V Ljubljani bi lahko brez večjih problemov ukinili kakšen rentgen, nekoliko bi se povečala čakalna vrsta v drugi bližnji ustanovi, za prebivalce teh dveh odmaknjenih občin pa je velikega pomena, da lahko v pol ure pridejo do rentgena v domačem zdravstvenem domu," je poudaril.

Kot je poudaril strokovni vodja ZD Idrija Simov, rentgen ni privilegij ali nadstandardna storitev, ampak nepogrešljiv del kakovostne vsakodnevne obravnave bolnikov že na primarni ravni.

Ne dobijo odobritve ministrstva

V Idriji so bili med začetniki otroške razvojne ambulante na Slovenskem, kljub dolgoletnim prošnjam pa jim ministrstvo ne odobri 0,2 programa, ki je spodnja meja za ohranitev programa. Zdravnica je letos v razvojni ambulanti obravnavala 107 otrok, ki bi se sicer morali voziti v Ljubljano. "Imamo visoko kakovosten in dobro popolnjen kolektiv v razvojni ambulanti in bila bi res katastrofa, če to izgubimo," je dejal Simov.

Tudi v Skupnosti občin Slovenije pozivajo ministrstvo za zdravje k umiku omenjenih smernic, v Združenju zdravstvenih zavodov pa opozarjajo na posledice, saj se bo pomembno zmanjšala predvsem časovna dostopnost uporabnikov do določenih zdravstvenih storitev. Ministrstvo sicer trenutno pripravlja uredbo za sprejetje na vladi.

Oglasila se je ministrica

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je po nekaterih kritikah in opozorilih v četrtek zagotovila, da ne bodo ukinili "nobenega programa nobenemu izvajalcu v nobeni regiji". Nasprotno, ker želijo izboljšati dostopnost, si bodo prizadevali za širitev programov z manj kot 0,2 tima, če tako narekujejo potrebe prebivalstva, je napovedala. Ob tem so na ministrstvu dodali, da je bila smernica za nekatere sporna, ker so jo napačno interpretirali.

dezurni@styria-media.si