Strokovnjaki Univerze v Michiganu so s pomočjo aplikacije Entrain zbirali podatke o tem, kako starost, spol in količina naravne svetlobe vplivajo na spanje z namenom, da bi bolje razumeli, kako pritiski iz okolja vplivajo na biološke potrebe ljudi. Po drobnogled so vzeli sto držav.

Večina prepozno v postelji

Krajši spanec je večinoma posledica poznejšega odhoda v posteljo. "Ugotovili smo, da družbeni pritiski slabijo in/ali zadušijo biološke potrebe ob večerih, zato ljudje odlagajo odhod v posteljo in skrajšujejo svoj spanec," so v študiji, ki jo je objavila revija Science Advances, zapisali njeni avtorji.

Ženske spijo dlje

Glavni dejavnik za določanje količine spanca je starost. Najmanj spanca so deležni moški srednjih let, in sicer manj kot priporočenih sedem do osem ur dnevno.

Ženske večinoma spijo dlje časa kot moški, v starosti med 30 in 60 let povprečno pol ure več kot moški, navaja britanski BBC.

Premalo spanja vpliva na miselne sposobnosti

Povprečno ljudje spijo dnevno od sedem ur in 24 minut v Singapurju in na Japonskem do osem ur in 12 minut na Nizozemskem.

Razlika 48 minut se morda zdi majhna, a po navedbah znanstvenikov ima lahko pol ure premalo spanca občutne posledice za kognitivne sposobnosti in zdravje človeka.

"Družba nas sili, da smo čim dlje pokonci, zato žrtvujemo del časa, ki ga za spanec zahteva naše telo," je za BBC povedal eden od sodelujočih znanstvenikov Daniel Forger.