Decembra lani je Svet Evropske unije potrdil prenovljena priporočila za presejalne programe za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb, ki jih je septembra pripravila Evropska komisija. Za obstoječa tri presejanja za raka – za raka materničnega vratu, dojk ter debelega črevesa in danke – so priporočila posodobljena, poleg tega pa predvidevajo nadaljnja raziskovanja in postopno uvedbo treh novih – za pljučnega raka, raka prostate ter v nekaterih državah in regijah tudi za raka želodca.

O novih presejalnih programih so strokovnjaki govorili na novinarski konferenci ob začetku Slovenskega tedna boja proti raku, ki letos poteka pod geslom "Slovenija pred novimi presejalnimi programi za raka."

Po njihovem bo treba nove programe uvajati postopoma, na kar smo v Sloveniji pripravljeni, saj so pri pripravi strokovnih podlag in novih evropskih priporočil sodelovali tudi slovenski strokovnjaki, je dejala Mojca Gobec z Ministrstva za zdravje.

Po njenem je Slovenija je med tistimi državami članicami, ki so v preteklosti uspele uvesti vse z dokazi podprte organizirane populacijske presejalne programe na način, da dosegajo izjemne rezultate in so zato dobro prepoznani in cenjeni tako v Sloveniji kot tujini. To sta programa ZORA in DORA, ki ju upravlja Onkološki inštitut, in Program Svit, ki ga upravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje.

"Pri uvajanju novih presejalnih programov bomo upoštevali strokovna priporočila in lastne izkušnje z obstoječimi programi. V želji, da Slovenija še naprej ostane ena izmed vodilnih držav v Evropi, ki svojim prebivalcem nudi vsa z dokazi podprta organizirana presejanja za rake, in s ciljem, da bomo z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem predrakavih sprememb in raka zmanjšali breme teh rakov v Sloveniji, bo Ministrstvo za zdravje še naprej aktivni partner in podpornik premišljenega in organiziranega uvajanja vseh z dokazi podprtih presejanj v Sloveniji," je povedala na novinarski konferenci. 

Leta 2020 je ustanovljena Državna komisija za presejalne programe, ki bo usmerjala oblikovanje predlogov in presojala o novih organiziranih presejalnih programih za raka pri nas. "Predvidevamo, da bo moralo preteči vsaj nekaj let pred začetkom izvajanja t. i. pilotnih projektov na manjši skupini ljudi, saj je treba predloge umestiti v obstoječi zdravstveni sistem in jih zagotoviti vsem, ki so do njih upravičeni. Pri tem pa želimo, da so novi programi vsaj tako kakovostni kot že obstoječi organizirani presejalni programi," je pojasnila Sonja Tomšič,  koordinatorica Državnega programa obvladovanja raka (DPOR). 

Pljučni rak

Pljučni rak je v svetu in Sloveniji na prvem mestu po umrljivosti tako pri moških kot pri ženskah. Po podatkih Registra raka RS vsako leto v Sloveniji za pljučnim rakom zboli okoli 1.600 ljudi, umre pa več kot 1.200. Ob diagnozi ima polovica bolnikov razsejano bolezen, ki kljub sodobnim pristopom zdravljenja ni ozdravljiva. Največ možnosti za ozdravitev imajo bolniki v zgodnjih stadijih bolezni, vendar je takih le okoli 20 %.

Prenovljena priporočila Sveta EU države članice v zvezi s pljučnim rakom pozivajo, naj na podlagi nadaljnjih raziskav preučijo izvedljivost in učinkovitost uporabe računalniške tomografije (CT) z nizkim odmerkom za presejanje pri osebah z visokim tveganjem za raka pljuč, vključno s trenutnimi in bivšimi hudimi kadilci, ter presejalne preglede povežejo s primarnimi in sekundarnimi preventivnimi pristopi za zmanjševanje razširjenosti kajenja. "Presejanje za pljučnega raka je v raziskavah dokazano zmanjšalo umrljivost zaradi pljučnega raka za okoli 20 %, saj omogoča odkrivanje zgodnjih oblik bolezni," je pojasnila Martina Vrankar, vodja Strokovne skupine DPOR za pljučnega raka.

Rak prostate

Rak prostate je najpogostejši rak pri moških v razvitem svetu in Sloveniji. Po podatkih Registra raka RS je bilo v Sloveniji leta 2019 na novo odkritih več kot 1.500 bolnikov z rakom prostate. Čeprav je 5-letno preživetje slovenskih bolnikov z rakom prostate več kot 95-odstotno, vsako leto zaradi te bolezni umre kar 400 moških.

Priporočila Sveta EU države članice pozivajo, da ocenijo izvedljivost in učinkovitost organiziranega presejanja raka prostate pri moških na podlagi testiranja na prostatični specifični antigen (PSA) v kombinaciji s slikanjem z magnetno resonanco (MRI) kot nadaljnjo preiskavo. 

Več škode kot koristi

Foto: Onkološki inštitut Na tiskovni konferenci so pojasnili, da v Sloveniji trenutno poteka t. i. priložnostno, neorganizirano presejanje za raka prostate, ki pa moškim povzroča več škode kot koristi. Temelji namreč le na višini vrednosti PSA v krvi, kar zaradi visoke občutljivosti testa povzroča prekomerno diagnosticiranje in zdravljenje, saj na tak način odkrivamo veliko število počasi rastočih tumorjev z nizkim tveganjem, ki ne ogrožajo življenja, je pojasnila Janka Čarman, vodja Strokovne skupine DPOR za raka prostate.

"Rak prostate je bistveno drugačen od večine drugih rakov, saj napreduje počasi, večina teh rakov je neagresivnih, ne ogrožajo življenja in ne zahtevajo zdravljenja, pač pa le spremljanje. S tem se izognemo težavam, ki jih lahko povzroči nepotrebno zdravljenje, ne da bi vplivali na preživetje posameznika. Nekateri raki prostate pa so lahko agresivni, hitro napredujoči, vplivajo na kakovost življenja bolnikov in ogrožajo njihovo življenje. Ti potrebujejo zdravljenje. Eden od ciljev presejalnega programa bo zato poiskati tiste moške, ki imajo agresivnega raka. Poleg vrednosti PSA je treba zato vključiti slikanje z MRI za opredelitev klinično pomembnih rakov, kar zmanjša potrebo po biopsiji prostate za tretjino – s tem izboljšamo razmerje med morebitno škodo in koristmi," je povedala strokovnjakinja.