Foto: Aleš Černivec Vesna Bregar "Vedno bolj verjamem, da se vse zgodi z razlogom, pred dvajsetimi leti sem namreč izgubila sestro, ki je žal umrla zaradi raka. Takrat sem bila zelo prizadeta in že takrat sem iskala različne vire, kjer bi lahko našla kaj več o tem. Ob tem sem bila prepričana, da se to meni ne bo zgodilo. Dve v družini? To je nemogoče, sem si dejala. Žal se je zgodilo drugače," svojo izkušnjo z rakom jajčnikov opiše Vesna Bregar.

Vse se je odvijalo zelo hitro

Dolgoletna članica Evrope Donne se je organizaciji pridružila že v času sestrine bolezni, kar ji je, kot je povedala, zelo pomagalo, ko je pred dvema letoma izvedela še za svojo diagnozo. "Pomaga, če veš, da se lahko na nekoga obrneš, koga kaj vprašaš. Mojca Senčar je bila moja prva sogovornica. Kar opogumila sem se, jo poklicala in zelo me je pomirila. Zgodilo se je tik pred prvomajskimi prazniki in se za tem odvijalo strašno hitro. Že desetega maja sem bila operirana, sledilo je težko čakanje na rezultat, nakar izvem, da bo potrebna še kemoterapija,"  je potek zdravljenja opisala nekdanja bolnica.

Borba z rakom Mojca Senčar: "Z njim se borim že 37 let, zdaj še z metastatsko boleznijo"

Foto: Aleš Černivec

"Povem jim, da gremo naprej"

Vesna je danes zdrava, tudi zaradi podpore sina in članic društva, ki si pomagajo med seboj: "Z Evropo Donno sem v nenehnem kontaktu, pomagam tudi ostalim članicam. Povem jim, da gremo naprej. Sicer sem zdrava, tako da sem lahko danes med vami. Sem srečna in uživam življenje vsak dan posebej. Potujem, plešem, se zabavam in hodim vsak dan. Med kemoterapijo sem delala pet do deset kilometrov na dan in mislim, da mi je to veliko pomagalo, ob tem sem upoštevala nasvete zdravnikov," je povedala nekdanja bolnica in ob tem pohvalila zdravnike, ki so po njenem hitro in učinkovito začeli z zdravljenjem. "Bila sem tudi na psihoterapiji, potem pa sem se nekako poskušala iz tega rešiti. V prijateljicah in članicah Evrope Donne sem našla tisto, kar me danes odlikuje," je svojo borbo z rakom opisala Vesna. 

Ko se ti naenkrat sesuje ves svet

Prvi korak ob diagnozi rak je pogovor z zdravnikom. Ta je prvi ob pogosto zelo šokiranem bolniku, ki takrat nujno potrebuje oporo:  "Pri tej pomoči mi zdravniki nismo najbolj uspešni, to moramo priznati. Z naše strani mora bolnik dobiti tiste objektivne informacije, podatke, ki so kot statistika; preživetje, dolžina zdravljenja...Gre torej za navodila brez čustev, ker to moramo storiti. Pri tem čustvenem vidiku smo zdravniki različni; nekateri ga imamo več, nekateri manj in veliko je odvisno tudi od časa, ki ga imamo na razpolago v ambulanti. Tega časa pa je vedno manj," je priznal zdravnik.

Na onkološki kliniki le eden psihoonkolog

Zato je po njegovem zelo pomembno, da ima takšna bolnica še nekoga, na katerega se lahko obrne. "Včasih ponudimo pomoč psihoonkologa, žal imamo na onkološki kliniki samo enega, zato je združenje Evropa Donna, ki bo ponovem pomagalo tudi bolnicam z ginekološkimi raki, zelo pomembno. Pacienti se med seboj najbolj znajo pogovoriti in vsa ta znanja in izkušnje, ki jih pridobijo od drugih, so zlata vredne," je prepričan internist onkolog Dr. Erik Škof.

Rak jajčnikov ima zelo nizko stopnjo preživetja

Rak jajčnikov ima najnižjo stopnjo preživetja od vseh ginekoloških rakavih obolenj, njegovi simptomi pa so med najmanj prepoznavnimi zaradi premajhne osveščenosti in so zato diagnosticirani šele v poznem stadiju bolezni, sta opozorila strokovnjaka z Onkološkega inštituta Ljubljana. Foto: Aleš Černivec Erik Škof onkolog internist in Sebastjan Merlo ginekolog

Zahrbtna bolezen

"Rak jajčnika je zelo zahrbtna bolezen, saj nimamo presejalnega programa. Ta rak je v začetnih stadijih redko odkrit, večinoma neključno, zaradi neke pridruženega dogajanja v trebušni votlini, tako, da jih večina pride do nas z že napredovano boleznijo," je opozoril ginekolog Dr. Sebastjan Merlo.

Z rednimi ginekološkimi pregledi namreč ženske poskrbijo le za pravočasno odkrivanje ( program Zora) predrakavih oziroma zgodnjih rakavih sprememb materničnega vratu. Raka materničnega telesa, raka zunanjega spolovila in raka jajčnikov pa se z rednimi ginekološkimi pregledi ne da odkriti. Bolezni nimajo zgodnjih znakov, zdravniki jih tako običajno odkrijejo po opravljenih diagnostičnih postopkih, ko so težave že tu. Bolezen se je takrat razširila, kar je seveda zelo pozno.

Pazljivo, če je trebuh napet

"Prvi znaki, ki se pojavijo, so zelo nespecifični in neznačilni; občutek tiščanja v trebuhu, pogosto siljenje na vodo, mogoče prebavne težave. Problem nastane, če te težave vztrajajo in se pojavi napenjanje v trebuhu, kar vodi do hujšanja. To napenjanje v trebuhu, oziroma večji obseg pasu je znak, da je prisotna prosta tekočina, kar je znak rakavega obolenja. To pomeni, da je rak že razširjen po trebuhu, izven rodil," je pojasnil Škof.

Zdravnik je dodal, da se prvi znaki za raka jajčnikov ne razlikujejo od znakov, ki se lahko pojavijo med virozo, bekterijsko okužbo sečil ali ob psihični napetosti. "Tudi ob teh težavah se lahko zgodi, da nas tišči v trebuhu in smo napeti. Če ti znaki vztrjajajo več kot teden oziroma 14 dni, je smiselno poiskati pomoč," je dodal strokovnjak. 

Foto: Osebni arhiv ultrazvok

Prvi je ultrazvok

Zdravnik bo opravil osnovne preiskave in vas, če je trebuh napet, najverjetneje napotil še na ultrazvok trebuha. "Če se na UZ pokaže nekaj spodaj v trebuhu, na področju rodil, se seveda bolnico napoti h ginekologu, ki se odloča za nadaljne postopke," je dodal onkolog, ki je pojasniil, da se vse skupaj odvija zelo hitro.

"Največja težava je v tem, kako hitro pride bolnica do zdravnika. Potem ko zdravnik opravi preiskavo z UZ,  so ti postopki korektni. Čeprav kot zdravnik verjetno nisem najbolj objektiven, vemo, da so pri nas ginekologi na primarni ravni zelo dostopni. Če pride do suma, ta ginekolog pacientko napoti na ginekologa specialista in ta mreža je pri nas zelo dobro vpeljana," je dodal Škof. 

Tako poteka zdravljenje

Prvi način zdravljenja je pododoben kot pri drugih rakih, to je kirurška operacija. Po operaciji jih velika večina potrebuje še pooperativno sistemsko zdravljenje, zdravljenje s kemoterapijo; na voljo so tudi biološka zdravila, odvisno od tega, kako je bolezen napredovala. "Če se oceni, da je bolezen že zelo razširjena po trebuhu in z operacijo ni mogoče odstraniti vsega, zdravljenje obrnemo. Začnemo s kemoterapiji in tako privedemo žensko do operacije. Ta prva odločitev o vrsti zdravljenja je zelo pomembna," je še pojasnil onkolog. 

vanda.levstik@zurnal24.si