Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so na novinarski konferenci Spominčice - Alzheimer Slovenija in Zdravniške zbornice Slovenije opozorili na stiske, s katerimi se soočajo svojci, ki skrbijo za bližnje z omenjeno boleznijo. Kot je dejala predsednica združenja Štefanija Lukič Zlobec, so za vsakim bolnikom vsaj trije svojci in strokovno osebje.
Lukič Zlobčeva je opozorila, da mora država organizirati oskrbo bolnikov. Kot je pojasnila, je akcijski načrt za demenco v zaključni fazi, ministrstvo za zdravje pa je letos poleti izdalo tudi javni razpis za področje demence. Osrednja dejavnost združenja Spominčica je sicer pomoč svojcem, saj se ti v času trajanja bolezni, ki je od 10 do 15 let, znajdejo v hudih stiskah.
"Demenca nastaja počasi, diagnosticira se počasi, zdravi, če se, se počasi", je opozorila predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek Travnik. Čebaškova si želi, da bi se pospešilo vsaj področje začetne diagnostike. Obenem je poudarila pomen sodelovanja nevladnih in strokovnih organizacij ter povečanje števila ambulant za diagnostiko.
S staranjem populacije se tveganje za razvoj demence povišuje, želimo pa si kvalitetnega staranja, je spomnila vodja ambulante za motnje spomina na Nevrološki kliniki Milica Gregorič Kramberger. Kot je dejala, slovenski bolniki z začetno obliko demence sodelujejo v dveh kliničnih študijah, v katerih iščejo snov, ki vpliva na potek bolezni.
Premalo denarja za raziskave
Oktobra bodo skupaj s štirimi evropskimi centri zagnali še projekt, namenjen odkrivanju ljudi, ki še niso dementni, a zaznavajo simptome. Gregorič Krambergerjeva je opozorila, da je v raziskave na področju demence vloženega mnogo manj denarja kot denimo v raziskave na področju onkologije. Tej ugotovitvi pritrjuje tudi predsednica združenja Lukič Zlobčeva.
Lea Žmuc Veranič z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana je pojasnila, da so svojci bolnikov z demenco pogosto v stiski, ker ne vedo, kam in kako naj se obrnejo ob zapletih, denimo ob pojavu depresije, halucinacij ali tavanja. Opozorila je, da tudi svojci pogosto postanejo depresivni ali pa se soočijo z izgorelostjo.
Slabi rezultati
Vodja projekta za zgodnje odkrivanje demence Adam, Manuel Kuran, je pojasnil, da so obravnavali 457 ljudi s povprečno starostjo 71 let. Preliminarni rezultati kažejo, da je kar 38 odstotkov udeležencev doseglo bistveno slabše rezultate od pričakovanega povprečja za njihovo starost, 12 odstotkov pa jih je bilo na meji.
Več kot polovica ljudi ima torej težave s kognitivnimi sposobnostmi, nikoli pa se zaradi tega niso zdravili. Na terenu so zaznali, da predvsem na periferiji starostniki nimajo sogovornikov in informacij. Podatki, pridobljeni tekom projekta, so na voljo raziskovalcem za dodatne analize, je še pojasnil.
Na Obali si za odpravljanje težav v praksi po besedah družinske zdravnice Tatjane Cvetko prizadevajo tudi s projektom aCrosSLo, v katerem sodelujejo trije slovenski in hrvaški domovi za upokojence. Cvetkova je opozorila, da bi s povezovanjem deležnikov lahko bolnika dlje ohranili doma. Izrazila je zadovoljstvo, da na Obali delujejo že štiri skupine za samopomoč, v katerih lahko svojci spregovorijo o vsakodnevnih tegob
Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni, ki je najpogostejši vzrok demence, obeležujemo pa ga od leta 1994, bo Ljubljanski grad odet v modro barvo. Ob 20-letnici delovanja Spominčice pa bodo oktobra v Čateških toplicah pripravili strokovno konferenco, je še napovedala predsednica združenja Lukič Zlobčeva.