V Sloveniji od vseh psihoaktivnih najpogosteje posegamo po alkoholu, ki je tako na prvem mestu med najbolj škodljivimi drogami. Na vsakega desetega prebivalca Slovenije namreč le dva ne pijeta alkohola, kar sedem jih alkohol uživa v mejah manj tveganega pitja alkohola in eden ga popije preveč, čez mero in takšnih je pri nas 150 tisoč.
Odvisnost od alkohola tako posamezniku kot njegovi družini povzroča težke posledice: "Sindrom odvisnosti je bolezen možganov in predstavlja resno medicinsko stanje. Zdravljenje je učinkovito, pomembno pa je, da prizadeti čim prej poišče strokovno pomoč. Stigma, s katero se srečujejo odvisni in njihovi svojci, je pogosto dodatna ovira, ki vpliva na pričetek zdravljenja", opozarja dr. Mercedes Lovrečič, zdravnica psihiatrinja z NIJZ.
Še vedno se ne zavedamo škode
"Alkohol povzroča ogromno škodo, tako posamezniku na telesnem in duševnem zdravju, kot tudi škodo na socialnem področju vključno s kriminaliteto, škodo v družini in skupnosti, ekonomske stroške in mednarodno škodo. Po škodi se uvršča na prvo mesto na lestvici najbolj škodljivih drog, sledijo pa heroin, kokain (»crack«), metilamfetamini, kokain in tobak. Čeprav so nekatere droge v primerjavi z alkoholom lahko bolj zasvoljive (npr. kokain), pa je raba alkohola veliko bolj razširjena povsod po svetu in s tem povezana škoda."
Tveganje za nastanek nekaterih vrst raka
Evropska regija po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) beleži najvišji delež bolezni in prezgodnjih smrti zaradi alkohola na svetu.
Eno od osmih smrti zaradi raka v EU pripisujejo alkoholu, kar je precej nad svetovnim povprečjem - 12 odstotkov: "Izpostavljenost alkoholu predstavlja tveganje za nastanek nekaterih vrst rakavih obolenj: raka ustne votline in žrela, grla in požiralnika, raka jeter, debelega črevesa, danke in dojk, ki ga povezujejo predvsem s čezmernim pitjem alkohola. Večje tveganje za raka imajo tudi tisti, ki pijejo alkohol zmerno oziroma v mejah manj tveganega pitja alkohola v primerjavi s tistimi, ki ne pijejo. Tako kar 70 odstotkov prebivalcev Slovenije v starosti 25 do74 let pije alkohol v mejah manj tveganega pitja in imajo večje tveganje v primerjavi s petino prebivalcev, ki alkohola ne pijejo," je pojasnila Lovrečičeva.
Rak požiralnika in debelega črevesa
Rak na debelem črevesu; ena enota alkohola na dan poveča tveganje za 21 odstotkov, več kot štiri enote pa 52 odstotkov. Alkohol poveča tveganje za nastanek raka požiralnika za osemkrat. Alkohol je vzrok za 44 odstotkov raka požiralnika pri moških in 25 odstotkov raka požiralnika pri ženskah.
"Mehanizmi nastanka raka so različni za različne vrste raka. Etanol je glavna sestavina alkoholnih pijač in se v telesu presnavlja v strupen acetaldehid, ki povzroča raka tako, da poškoduje DNK celic. Alkohol kot topilo pripomore tudi k večjemu vsrkanju rakotvornih snovi na primer prisotnih v tobaku pri sočasnem kajenju, zvišuje raven hormona estrogena pri ženskah, kar povečuje tveganje za nastanek raka dojk, povzroča poškodbe in nastajanje brazgotinastega tkiva – ciroze v jetrih,"
Poleg raka škodljiva raba alkohola predstavlja dejavnik tveganja za poškodbe, prometne nezgode, bolezni, nasilje, umore in samomore ter se v svetu vse bolj uvršča med najpomembnejše dejavnike tveganja za manjzmožnost, obolevnost, invalidnost in umrljivost, kar pa se da preprečiti, opozarjajo naši strokovnjaki: "S čezmernim pitjem alkohola je povezanih več kot 200 bolezenskih stanj in poškodb. Alkohol škodljivo deluje na vsak organ v našem telesu in na vse sisteme. Eden izmed desetih prebivalcev EU ne pozna tveganja za raka zaradi alkohola, eden od petih pa tej povezavi ne verjame, med Slovenci pa je še večji delež tistih, ki ne verjamejo v povezavo med alkoholom in rakom," je še opozorila psihiatrinja z NIJZ.
alkohol prepovedat vsaj tako kot tobak , kajti alkohol je še bolj škodljiv (zdravlje, nasilje , prometne nesreče ...)