Sloveniji je uspelo obrniti trend na področju gibalnih zmožnosti otrok, kar je zagotovo zelo dobra novica. "Delež podkožnega maščevja je v celotni populaciji v primerjavi s preteklim letom rahlo upadel, razveseljivi pa so trendi razvoja aerobne vzdržljivosti, saj so fantje v letu 2018 prvič po letu 1997 presegli tridesetletno povprečje, še bolj očitno izboljšanje pa smo zabeležili pri dekletih," je pojasnil Gregor Starc z ljubljanske fakultete za šport.
Starc, ki med drugim vodi ekipo, ki bdi nad nacionalnim sistemom spremljave telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine, tako imenovanim Športnovzgojnim kartonom (SLOfit) je dodal: "Dekleta med 6. in 18. letom starosti še nikoli v zgodovini spremljave SLOfit niso dosegale tako visokega nivoja gibalne učinkovitosti kot v letu 2018. S tega vidika so na bistveno višjem nivoju kot njihove matere, medtem ko fantje svojih očetov še niso presegli."
Žal pa povprečje ni tako spodbudno. Podatki kažejo, da je pri fantih za enak delež povečal tako delež gibalno neučinkovitih kot gibalno zelo učinkovitih, pri dekletih pa strokovnjaki beležijo nadaljnji upad gibalno neučinkovitih in porast zelo gibalno učinkovitih.
Gibalno neučinkovitih je v letu 2018 12,4 odstotka fantov in 10,1 odstotka deklet, medtem, ko je gibalno zelo učinkovitih 11,9 odstotka fantov in 14,9 deklet.
Oropani igre na prostem
V družbi še vedno obstaja skupina otrok in mladostnikov, ki se zaradi pomanjkanja gibanja srečuje s povečanimi zdravstvenimi tveganji, debelostjo in slabšo učno uspešnostjo, je opozoril profesor in dodal, da so današnji otroci so v veliko primerih oropani spontane igre na prostem. "Na srečo jo zaenkrat dokaj uspešno nadomešča športna vzgoja v šolah, organizirana vadba v društvih in samoorganizirana vadba javno dostopnih športnih površinah in naravi," je dodal.
Na podatke so strokovnjaki opozorili pred bližajočim se svetovnim dnevom srca ( 29.septembra), ki so znova opozorili na dejavnike zdravega načina življenja; zdrava prehrana, manj škodljivih razvad, občasna kontrola lastnega zdravstvenega stanja in seveda gibanje.
Pol ure na dan
Stanislav Pinter z ljubljanske fakultete za šport na primer priporoča hojo, kot človeku najbolj lastno gibanje. "Že s tako imenovano hojo mimogrede bi lahko večina opravila dobršen del priporočene – vsaj polurne živahne dnevne gibalne aktivnosti. Zato predlagamo, da se spomnimo svojih otroških let. Ne odpovejmo se ji, tudi ko pridejo zrela leta in pozna starost. Igriv korak in preproste ravnotežne naloge med hojo ter vaje s krepilnim in razteznim učinkom so skladni tudi s priporočili Ameriškega združenja za srce," je dodal.
Spanje ni lenoba
Predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije in zdravnik Matija Cevc je dodal, da ob vsem skupaj ne smemo pozabiti na spanje. "Pomanjkanje spanja povzroča povišanje krvnega tlaka, sladkorno bolezen tipa 2, debelost, pospešeno aterosklerozo in še bi lahko naštevali. Že nekajdnevno ponajkanje spanja izrazito poviša »stresne« hormone, kar prav tako vodi v slabšanje našega zdravja in tudi počutja.Spanje ni lenoba - je potreba našega telesa. V spanju se telo obnovi, umiri in nato tudi učinkoviteje
ter bolj sproščeno deluje," je dodal zdravnik.