Znanstveno jih imenujejo tudi mlečnokislinske oziroma žive bakterije, ki imajo ob vsakodnevnem zaužitju ugoden vpliv na črevesno floro.
Kot navaja britanski The Guardian, so se znanstveniki Univerze v Koebenhavnu v svojih izjavah oprli na raziskave sedmih različnih probiotokov ( v piškotih, napitkih in kapsulah).
Zuužili so jih zdravi ljudje, v razdobju od 21 do 42 dni. Raziskovalci so ugotovili, da probiotiki v nobenem primeru niso vplivali na njihovo črevesno ravnovesje.
"Obstajajo dokazi, da probiotiki pomagajo pri neuravnoteženi flori bolnih ljudi, kar pa za zdrave ne velja," je povedal vodja raziskave Olaf Pederson in dodal, da so naravno fermetirana živila, kot so jogurt, kislo zelje in kefir sicer zdrava, vendar ne zaradi probiotikov.
Učinkujejo pri neuravnoteženi flori bolnih ludi
Črevesna združba (mikrobiota) je kompleksna združba mikroorganizmov (bakterij), ki naseljujejo prebavni trakt in so v ravnovesju.
Če se to ravnovesje zaradi različnih vzrokov poruši in se v črevo naselijo škodljive bakterije lahko pride do prebavnih težav, kot so leno črevo, napihnjenost, neredno odvajanje blata, driska, slabost, bolečine v trebuhu, navajajo na Inštitutu za nutricionistiko.
Probiotične bakterije pomagajo pri vzdrževanju naravnega ravnovesja črevesne mikrobiote. Za probiotične bakterije veljajo posebne zahteve, kot so uspešna preživelost skozi celoten gastrointestinalni trakt, aktivnost do ciljnega mesta (prebavnega trakta) in tudi začasna naselitev črevesa.
Z začasno naselitvijo črevesja probiotične bakterije zasedajo prostor za pripenjanje na črevesni površini škodljivim bakterijam in jih na ta način tudi izločajo.
Preberite še:
Kako folk naseda tem foram mi ni jasno.<br />Če ni pokvarjeno ne popravljaj.<br />Sej je telo dost sposobno da zna …