"Konstrukt ljubezenskih odnosov bi lahko opisali kot filmski scenarij, ki se gradi že od našega ranega otroštva. Čustvo ljubezni v nas vzbudi oseba, ki se najbolj uskladi z našim scenarijem in je za to najbolj primernejši igralec v naši ljubezenski zgodbi," opisuje specializantka psihoanalitične psihoterapije Eva Kokol. Dodaja, da ta oseba pogosto v nas vzbudi najlepše upe in hkrati tudi najgloblje bolečine.

Kritična točka v vsakem odnosu se po  njenih besedah pojavi, ko partnerja iz zaljubljenosti prehajata v stanje razvijanja ljubezni. "Ko padejo idealizacije, se popolna podoba ljubljene osebe začne krhati. Iz razpok ideala silijo podobe, ki bolijo, ki jih nočemo sprejeti," pravi. Srečanje z realno podobo partnerja, ki ga ne kujemo več v nebo, je po njenih besedah lahko boleč proces in prav na tej točki se začne delo in trud za resnično ljubezen in dober odnos.

Opozarja, da je sprejemanje partnerja v vseh svojih odtenkih dolgotrajen proces, ki se nikoli ne konča: "Vsak dan znova se odločimo za partnerja in s tem prevzemamo odgovornost za trud, ki ga želimo vložit za ohranjanje harmoničnega odnosa."

Ideali v ljubezni sami

Eva Kokol pojasnjuje, da živi današnja družba v idealu ljubezni, kar pomeni, da idealov ne vidimo samo v osebi, ampak v ljubezni sami. Predstave o tem, kaj mora ljubezen v nas vzbuditi in kako naj bi izgledal popoln partnerski odnos, so po njenih izkušnjah daleč od realnosti.

Po njenem mnenju je treba scenarij prilagoditi že v osnovi, in ne smete pričakovati ljubezenske zgodbe, kjer bo vedno sijalo sonce. Po njenih izkušnjah se veliko parov razide zaradi prevelikih pričakovanj o partnerju in partnerskem odnosu. Ne vidijo namreč smisla za trud in tako končajo v večnem iskanju popolnosti.

"V partnerstvih, ki izhajajo iz takšnih izhodišč, je posameznik vedno v poziciji popolnega in nezmotljivega, kjer ni prostora za drugega. Osnovni model konfliktov se nanaša na očitke, ki si jih parterji tako radi podajajo sem in tja," opisuje Eva Kokol. Ta faza bojnega stanja se po njenih besedah navezuje na dinamiko želje po prevladovanju v odnosu, "kdo bo potegnil kratko, kdo bo imel prav."

Pravi, da postanejo na tak način pričakovanja, da bo partner zadovoljil vse naše potrebe, hitro zahteve, ki nujno potrebujejo "bojišče“. Takšno bojevanje se lahko po njenih izkušnjah vleče nekaj let, partnerja se ukvarjata z napakami drugega, krivec se vedno išče v drugem in ljudje se le redko kdaj ustavijo pri sebi. "Ko se takšno stanje vleče nekaj let je to mučno za oba, je bolje končati zvezo ali poiskati terapevtsko pomoč," meni.

Uspešen odnos

"Uspešni partnerski odnosi temeljijo na zaupanju, spoštovanju in sprejemanju. Ravno sprejemanje nepopolnosti zveze kot takšne ali partnerja z njegovimi negativnimi aspekti, je ključ do uspeha," ocenjuje Eva Kokol.

Dodaja, da ustavrjata prav sprejemanje in razumevanje prostor za komunikacijo: "Če partner že tukaj zataji, je rešitev zelo težka. Komunikacija in sodelovanje omogoča videti partnerjevo razumevanje in dojemanje situacij, ki so sporne."

Poudarja, da se ljubezen razvija skozi razumevanje partnerjevega sveta in prenašanjem določenih negativnih aspektov njegove osebnosti, ki jih ne bi smeli jemati preveč osebno. "Kje je vaša meja sprejemanja, pa morate določite sami," dodaja.

anja.scuka@zurnal24.si