Dan ekološkega dolga bo letos prišel že 2. avgusta, najhitreje odkar opravljajo meritve, je sporočila Global Footprint Network (GFN), mednarodna raziskovalna organizacija, ki je prva predstavila način izračuna ekološkega dolga.
Na ta dan bo človeštvo po njihovih navedbah izkoristilo naravne resurse, ki jih ima na voljo v enem letu in vstopilo v ekološki dolg do prihodnjih generacij. Emisije ogljika so najhitreje rastoči dejavnik v prekomerni porabi in ogljikov odtis človeštva zdaj predstavlja kar 60 odstotkov človeškega povpraševanja od narave, ki ga imenujemo ekološki odtis.
GFN spremlja potrebe človeštva po obnovljivih virih in ekoloških storitvah v primerjavi s sposobnostjo planeta, da zagotovi te vire in storitve. Dan ekološkega dolga se nanaša na dan, ko je letna povpraševanje človeštva po storitvah in resursih narave, preseže tisto, kar lahko Zemlja regenerira v tem letu.
Porabljamo za 1,7 planeta
"Od konca septembra, ko so ga prvič merili v letu 1997, se je v dvajsetih letih pomaknil na 2. avgusta, najbolj zgodaj odkar smo prvič vstopili v ekološki dolg v začetku `70 let. Z drugimi besedami, človeštvo trenutno porablja vire 1,7-krat hitreje kot jih ekosistemi lahko regenerirajo," opozarjajo v WWF. Globalno torej porabljamo za 1,7 planeta, čeprav imamo na voljo le enega.
Posledice te globalne prekomerne porabe naravnih virov postajajo vse bolj očitne po vsem svetu, v obliki izginevanja gozdov, suš, pomanjkanja vode, erozije tal, izgube biotske raznovrstnosti in kopičenju ogljikovega dioksida v ozračju.
Glede na WWF-o poročilo o stanju našega planeta, ki je izšlo oktobra lani, vse države v naši regiji živijo preko svojih naravnih kapacitet. To potrjujejo tudi podatki GFN-a o ekološkem odtisu, ki se meri v globalnih hektarjih (gha).
Slovenija ima z 4,69 gha povprečen ekološki odtis glede na države iz Evrope. Avstrija ima povprečen odtis 6,1 gha, Nemčija 5,47 gha, Italija pa celo manjšega 4,51 gha. V regiji sledijo Hrvaška (3,78 gha), Črna gora (3,63 gha), Bosna in Hercegovina (3,22 gha) in Srbija (3,1 gha). Dobra novica je, da se je v vseh državah regije ekološki odtis zmanjšal v letu 2013 v primerjavi z letom 2012.
Slovenija v enem letu porabi toliko naravnih virov, da bi za njihovo zagotovitev potrebovali 2,75 planeta. Naš odtis je v največji meri sestavljen iz izpustov ogljikovega dioksida (3,16 gha), sledijo gozdarstvo (0,73 gha), poljedelstvo (0,55 gha) in paša (0,17 gha), najmanj pa prispevata ribolov (0,05 gha) in pozidava območji (0,03 gha). Skupaj je torej slovenski odtis na prebivalca 4,69 gha, medtem ko nam lahko naša narava zagotovi le 2,26 gha na prebivalca.
Vrniti se moramo na potrošnjo enega leta
Strokovnjaki pravijo, da bi zmanjšanje odpadne hrane za 50 odstotkov po celem svetu datum ekološkega dolga premaknilo 11 dni, medtem ko bi zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida za 50 odstotkov ta dan premaknilo za kar za 89 dni.
"Pomembno je vedeti, da lahko obrnemo ta uničujoč trend. Naš planet je omejen, ampak človeške zmogljivosti niso. Če vsako leto premaknemo dan ekološkega dolga le za 4,5 dni nazaj, bi se do leta 2050 vrnili na raven potrošnje enega planeta. V WWF želimo prispevati k temu, tako da preprečujemo uničenje naravnih rek, izboljšujemo delovanje zavarovanih območij, spodbujamo dobro gospodarjenje z gozdovi in promoviramo trajnostne izdelke iz ribištva."
Irma Popović Dujmović, WWF Adria
GFN skupaj z WWF in skoraj 30 partnerji po vsem svetu spodbuja posameznike, da podprejo #movethedate akcijo tudi osebno. To vključuje zabavno in poučno učenje o različnih metodah, s katerimi lahko vsak dan zmanjšujejo svoj osebni ekološki odtis. Na spletni strani je tudi kalkulator ekološkega odtisa, ki izračuna, koliko naravnih virov vsak posameznik porabi in kdaj natančno je vaš osebni dan ekološkega dolga.
anja.scuka@zurnal24.si