V sredo naj bi bilo znano, ali so cepivo odobrili

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Marija Magajne je na današnji novinarski konferenci vlade povedala, da prav danes zaseda Evropska agencija za zdravila (EMA), ki razpravlja o potrditvi cepiva Pfizer. Njeno odločitev mora potrditi še Evropska komisija. "Če bo vse potekalo po načrtih, bo v sredo znana odobritev, prve odmerke cepiva v Sloveniji lahko pričakujemo konec tedna. Prvi odmerki bodo namenjeni bodo oskrbovancem v domovih starejših občanov, tako, da se zaščiti tista skupina prebivalstva, ki je izpostavljena najtežjemu poteku bolezni. Ekipe, ki bodo cepile, so utečene, saj vsako leto cepijo proti gripi, tako v DSO, kot tudi v splošni populaciji," je povedala. V DSO bodo dobili 10 tisoč odmerkov, ki jih bodo lahko v celoti porabili, z drugim odmerkom pa bodo cepili s cepivom, ki pride po novem letu. 

Če bo kakor koli potrebno, bo po njenih besedah poskrbljeno za dodatno varnost pri skladiščenju cepiva, ki bo v centralnem skladišču le kratek čas. "V centralnem skladišču bo na -80 stopinjah, nato se temperira na 2 do 8 stopinj in ga je treba porabiti v dveh do štirih dneh," je pojasnila.

Covid-19 Kacin: Sedemdnevna incidenca nam kaže, kaj se trenutno dogaja

Koliko cepiva bo dovolj?

"Da bi samo cepljenje pomagalo, bi morali cepiti dobro polovico prebivalstva z dvemi odmerki, 60 odstotkov prebivalstva, ta količina bi bila primerna, da vzpostavlja del kolektivne imunosti. Zaradi omejenosti proizvodnje cepiva bo treba počakati, to bo kar nekaj mesecev še trajalo, da bi lahko pocepili tolikšen delež prebivalcev," je povedala Magajne.

10 tisoč doz cepiva pa naj bi zadostovalo za cepljenje oskrbovancev in nekaterih oskrbovalcev, predvsem tistih, ki niso preboleli covida. "Prebolela bolezen sicer ni kontraindikacija, vendar bodo ti cepljeni v drugi, tretji fazi. Najprej se gre v zaščito oskrbovancev, mogoče že do konca leta pa se pričakuje še nekaj 10 tisoč odmerkov cepiva, kar bi moglo zadoščat za večino zdravstvenih delavcev," je pojasnila.

Tudi koncesionarji bodo v kratkem dobili navodilo, naj posredujejo podatke o svojih pacientih, ki sodijo v bolj rizično skupino, da se jih lahko cepi čim prej.

Veliko različnih cepiv

Redni profesor na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani Borut Štrukelj pa je povedal, da je trenutno v fazi raziskav še 82 cepiv, veliko jih vstopa v zadnje faze, zato bomo najbrž na koncu imeli veliko število različnih cepiv. Kot je pojasnil, je približno polovica cepiv konvencionalnih, torej klasičnih, polovica pa temelji na osnovi RNA. 

Rusija, Kitajska in ZDA so že odobrile določena cepiva. "Danes bo dan D tudi za Evropsko unijo, saj bodo najbrž potrdili Pfizerjevo cepivo," je dodal. Je pa v fazi razvoja cepiv ponekod prišlo tudi do določenih zapletov, v Avstraliji so denimo razvijali cepivo, za katerega se je ugotovilo, da odstopa od varnosti, zato so razvoj prekinili. Avstralska vlada je po Štrukljevih besedah v razvoj vložila milijardo dolarjev.

Nova zdravila, ki bi lahko pomagala pri zdravljenju bolezni

Štrukelj je sporočil tudi pozitivne vesti na področju zdravljenja novega koronavirusa. Poleg zdravil deksametazon in remdesivir so znanstveniki ugotovili, da je v boju z boleznijo učinkovito tudi zdravilo ivermektin. To se sicer že približno 40 let uporablja kot protiparazitno zdravilo, poleg tega je cenovno ugodno in, kot je dodal Štrukelj, dobro testirano glede varnosti. "Trenutno so znanstveniki v 2. fazi kliničnega preizkušanja. 50 oseb je dobilo ivermektin, 50 placebo, rezultati pa so spodbudni, saj naj bi zdravilo za kar 5-tisočkrat zmanjšalo razmnoževanje virusa," je povedal. V prvi fazi poteka bolezni je prišlo do manj zapletov in lažjega poteka bolezni. 

Vendar pa je opozoril, da študije še niso končane, zato ni priporočljivo na lastno pest jemati zdravila, saj še ni potrjeno, ali je varno in učinkovito tudi pri zdravljenju covida. 

Mutacije so pričakovane

V Veliki Britaniji se je, kot je znano, pojavil nov sev covida-19, ki je precej bolj virulenten, kar pomeni, da se zelo hitro širi. A kot je povedal Štrukelj, to ni nič posebnega in ni treba, da se bojimo, saj covid spada pod tisto skupino virusov, kjer so mutacije pričakovane. Kot kaže ta mutacija tudi ne povzroča, da bi bil potek bolezni hujši. 

Vsaka mutacija pa vseeno vpliva na virus sam, bodisi na širjenje bodisi na potek bolezni. Negativna mutacija denimo pomeni, da virus oslabi. "So tudi tihe mutacije, ko se spremeni genetski material in se ne izrazi na virusu," je dodal Štrukelj.

Kot je povedal, ima angleški tip virusa 9 mutacij, na tistemu površinskemu proteinu, ki omogoča pripetje na celico. V Veliki Britaniji se je ta podtip virusa že zelo razširil, samo v Londonu so ga zaznali pri 1100 ljudeh. Primere so zaznali tudi že v Belgiji, na Nizozemskem, na Danskem in v Italiji. Po Štrukljevih besedah tudi v Sloveniji budno spremljajo potek mutacij, vendar primera novega podtipa še niso zaznali. 

Podobno mutacijo so zaznali tudi pri minkih na Danskem, kjer so se zato odločili, da eliminirajo celotno populacijo. Virus je preskočil na žival in nazaj na človeka, Štrukelj je povedal, da znanstveniki menijo, da se je podobno zgodilo tudi v tem primeru.

drastični ukrepi Koronavirus mutiral: Na Danskem odredili zakol vseh minkov v državi

"Mutacija je posledica selekcijskega pritiska. Če bomo imeli cepivo bi lahko prišlo do tega, da bi se mu virus poskušal izmakniti," je povedal Štrukelj. Vendar pa lahko po njegovih besedah v laboratoriju v kratkem času prilagodijo cepivo novi mutaciji in tudi hitro opravijo potrebne varnostne študije, postopek je bistveno hitrejši kot pri konvencionalnih cepivih.

"A kakor kaže ta sev ne vpliva bistveno na učinkovitost cepiv. Nekoliko spremeni površino, ampak minimalno," je pojasnil. Kljub temu imajo po njegovih besedah proizvajalci cepiv že pripravljena paralelna cepiva, verjetno tudi že potekajo primerjalne študije, ko se vzame tri zaporedne serije novega cepiva in se jih primerja s starim.

Kaj zagotavlja varnost?

Kot je povedal Štrukelj, je "človeštvo zelo konzervativno" in ne zaupa takoj novim stvarem. ZDA ima po njegovem mnenju zelo hitro razvijajoče se stvari, medtem ko smo v Evropi do novosti bolj zadržani. 

Varnost cepiva po njegovem mnenju poleg strokovnih komisij (EMA, FDA ipd.) zagotavljajo tudi proizvajalci sami, zaradi konkurenčnosti. "Neka študija bi bila zadovoljna, če bi šlo z drugo kaj narobe. Celoten seznam vseh učinkovin v cepivih bo javno zapisan, zato bi konkurenčna družba, če karkoli od navedenega ne bi držalo, to takoj izkoristila," je prepričan.

Koronavirus Z začetkom množičnega testiranja velika novost pri definiciji hitrega testa

dezurni@zurnal24.si