Veliko jih je bilo tako med tistimi, ki so morali zaradi covidne bolezni v bolnišnico in so imeli hujši potek bolezni, kot tudi med tistimi, ki so zaradi covida-19 umrli, so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ob današnjem svetovnem dnevu sladkorne bolezni.

Bolnikov s sladkorno boleznijo je vse več

Bolnikov s sladkorno boleznijo je sicer vse več tako v Sloveniji kot v svetu, še posebej s sladkorno boleznijo tipa 2, kar je večinoma povezano s staranjem prebivalstva in nezdravim življenjskim slogom. Mednarodna zveza za diabetes in Svetovna zdravstvena organizacija sta tako ob letošnjem svetovnem dnevu izbrali slogan, ki poziva k dostopnosti do zdravil in do zdravstvene oskrbe.

V naši državi je bilo lani po ocenah 173.846 ljudi s sladkorno boleznijo. To je približno 2700 več kot leto prej. Tistih, ki jemljejo zdravila, je bilo lani 118.215, kar je 1,6 odstotka več kot leto prej in skoraj tretjina več kot leta 2010, so navedli na NIJZ.

Slovenija nad evropskim povprečjem

Slovenija je v primerjavi z evropskimi državami, ki so sodelovale v raziskavi o zdravju in zdravstvenem varstvu EHIS iz leta 2019, sicer nad evropskim povprečjem po pogostosti tistih, ki so poročali, da imajo sladkorno bolezen. Medtem ko je bilo evropsko povprečje 7,4 takšne osebe na 100 prebivalcev, jih je bilo v Sloveniji 7,8. Največ jih je bilo na Hrvaškem, in sicer 12,1 osebe, najmanj pa na Irskem, in sicer 3,5.

Med sladkornimi bolniki z zdravili je bilo lani 63.706 oz. 53,9 odstotka moških in 54.509 oz. 46,1 odstotka žensk. Še zlasti je vse več prejemnikov zdravil nad 65. letom starosti. Na novo je lani začelo prejemati zdravila 9499 oseb. Med njimi je bilo več moških kot žensk. Sladkorno bolezen v nosečnosti je imelo lani 3426 porodnic, kar je 290 ali 9,2 odstotka več kot leto prej in 1518 oz. 79,6 odstotka več kot v letu 2013. Na novo je lani zbolelo 81 otrok oziroma mladostnikov, kar je osem več kot leta 2019.

Breme sladkorne bolezni se vsako leto povečuje. Izdatek zdravstvene blagajne za zdravila za njeno zdravljenje je lani znašal 39 milijonov evrov, kar je slabe tri milijone več kot leto prej. Za medicinske pripomočke za zdravljenje sladkorne bolezni pa je šlo 21,88 milijona evrov ali dober milijon več kot leto prej.

Konec s cigareti, alkoholom in hitro hrano

Dobro razvita mreža lekarn, ki omogoča oskrbo bolnikov v njihovem domačem kraju, in neprekinjena dostopnost sta ključna za to, da imajo sladkorni bolniki ustrezno podporo pri učinkovitem vodenju bolezni, so izpostavili v Lekarniški zbornici Slovenije. Sicer pa je za bolnike po njihovih besedah zelo pomembno, da nehajo kaditi, da omejijo uživanje alkohola in spremenijo prehranjevalne navade

Za svetovni dan sladkorne bolezni je bil izbran 14. november, rojstni dan Fredericka Bantinga, ki je skupaj s Charlesom Bestom prvi razvil zamisel, ki je pripeljala do odkritja inzulina leta 1921.

dezurni@styria-media.si