V noči iz sobote na nedeljo ob 2. uri zjutraj bomo premaknili kazalce za eno uro naprej in se poslovili od zimskega časa, ne katerega smo prešli 30. oktobra 2016.

Slovenija obdobje poletnega časa pozna že iz Jugoslavije, zaradi naftne krize so ga uvedli leta 1983, kot država Slovenija pa smo ga določili leta 2006. Tukaj sledimo direktivi Evropskega parlamenta in Sveta o ureditvi poletnega časa, ki je bila v slovenski pravni red prenešena z vladno Uredbo o določitvi obdobja poletnega časa.  

Foto: Shutterstock Premik ure na poletni čas Če je namen računanja časa v ujemanju ur z dnevno svetlobo in delovnim časom, šolskimi urami in večino dejavnosti, se sprašujemo, zakaj se to zgodi ravno ob drugi uri zjutraj. Seveda večina ne vstane takrat, uro tako premaknemo zjutraj ali pa zvečer.

Razlog je preprost, gre za čas, ko je že večina ljudi doma. Sicer pa druga ura zjutraj naj ne bi povzročila zmede ter škodo različnim barom, kafičem in restavracijam, ki so v tem času že v glavnem zaprli svoja vrata. 

Kot navaja  livescience.com, odločitev o drugi uri zjutraj tudi ne povzroča težav z datumi, saj premik ne pade avtomatsko na "včeraj", kar bi za mnoge pomenilo dodatne težave. Pa tudi jutranja izmena takoj za tem zaposlenim naj ne bi povzročala toliko težav. 

Če zagovorniki premikanja kot svoj glavni argument navajajo prihranek pri energiji, nasprotniki odgovarjajo, da početje negativno vpliva na biološko uro ljudi, njihovo razpoloženje in nenazadnje zdravje.

Ameriški psihologi navajajo, da že majhna motnja običajnih vzorcev spanja lahko pri človeku povzroči posledice. Ena od zadnjh študij pa ugotavlja, da je v času premikanja ure več srčnih zastojev. .

dezurni@zurnal24.si