Danes obeležujemo svetovni dan cerebralne paralize. Na svetu je kar 17 milijonov ljudi s cerebralno paralizo. Na vrsto težav pri vsakdanjem življenju so tudi letos opozorili s simboličnimi pohodi z zelenimi baloni po večjih mestnih središčih, v Ljubljani na Kongresnem trgu.

xxx

Svetovni dan cerebralne paralize je družbeno gibanje, katerega cilj je širše predstaviti to možgansko okvaro, spregovoriti o njej in se zavzemati za takšno skupnost, ki jo bo sprejemala. Vizija tega gibanja je vsakomur s cerebralno paralizo zagotoviti enake pravice, dostopnost in enake možnosti, kot jih imajo drugi ljudje.

Kako prepoznati bolezen?

Pri celebralni paralizi gre za za motnjo gibanja in drže, ki je posledica nenapredujoče poškodbe možganov v zgodnjem obdobju življenja in je najpogostejša razvojna motnja v otroštvu.

Diagnoza cerebralna paraliza se ponavadi postavi v prvih 18. mesecih življenja in najkasneje do 3. leta. V zelo redkih, težjih primerih, so simptomi cerebralne paralize vidni pred dopolnjenim tretjim mesecem življenja, pojasnjujejo na zvezi Sonček - Zvezi društev za cerebralno paralizo.

Po njihovem cerebralna paraliza ni bolezen, ampak stanje in ni ozdravljiva. Poleg značilnih težav z gibanjem imajo lahko ti otroci in odrasli vrsto drugih težav, kot so težave z zaznavanjem in percepcijo, epileptične napade, intelektualno oviranost, težave z govorom, spanjem in še mnoge druge.

To so nekateri prvi simptomi

"Simptomi cerebralne paralize ponavadi niso vidni takoj ob rojstvu. Ker cerebralna paraliza ni dedna, ne obstaja test, s katerimi bi jo lahko vnaprej, z določeno verjetnostjo, napovedali,"  še pojasnjujejo. "Nekateri simptomi cerebralne paralize se lahko pokažejo kmalu po rojstvu. To so težave s sesanjem in požiranjem, šibek jok, zelo mehko, ohlapno ali pa zategnjeno telo. Nekateri simptomi se pokažejo, ko otroka dvignemo v naročje nekateri dojenčki se ob dvigu iztegnejo nazaj  ter iztegnejo roke in noge." 

Zaostanek v doseganju razvojnih mejnikov

Foto: Pro Cerebralna paraliza Razvoj otroka v prvih 18 mesecih (in tudi kasneje) prehaja skozi predvidljive in natančno določene mejnike razvoja, kot  so obračanje, sedenje, plazenje, socialni nasmeh, hoja (ob opori, samostojna).

"Otrok s cerebralno paralizo bo zaradi  težav v motoričnem razvoju dosegal  te mejnike počasneje kot njegovi zdravi vrstniki. Prvi simptom cerebralne paralize je tako zaostanek v doseganju prvih razvojnih mejnikov," so pojasnili strokovnjaki in dodali, da je pogosto prisoten tudi zaostanek v duševnem razvoju, otrok lahko intelektualno funkcionira vse od izjemno visokih intelektualnih sposobnosti  pa do težke motnje v duševnem razvoju.