Po njenih besedah so nekateri zdravniki napovedali, da bodo zaprli vrata zdravstvenih ustanov in vanje spuščali bolnika po bolnika. Prej pa se bodo prepričali, kako vrsto obolenja ima.

"Strah ni iracionalen. Bojimo se na podlagi tega, kar je danes znanega o bolezni," je dejala. Ob tem je pojasnila, da 20 odstotkov okuženih zboli za hudo obliko pljučnice, smrtnost med starejšimi je višja od štirih odstotkov, pljučnica pa lahko prizadene tudi mlajše.

Pri tem novem koronavirusu je po njenih besedah glavna težava v tem, da je populacija še neimuna. Pri gripi je namreč del populacije precepljen, del prekužen, zaradi česar je možnost širitve bistveno manjša. Pri tem virusu pa ni zelo natančnih informacij.

Pogrešajo redno obveščanje

Na vprašanje, ali slovenske oblasti ne jemljejo dovolj resno tega problema, pa je dejala: "Moje mnenje je, da jim še manjka, da bi jim lahko popolnoma zaupali." Pogrešajo predvsem redno obveščanje zdravstvenega osebja, organiziranost na področju nabave opreme, saj oblasti po njenem mnenju ne vedo, kje je kakšna zaščitna oprema in kje je manjka, pogrešajo še odzivnost na konkretne primere.

"Mi popolnoma zaupamo infektologom in vodstvom bolnišnic. Mislim, da je sekundarna raven dobro pripravljena in bodo zmogli poskrbeti ob primeru bolnika s koronavirusom. Še vedno nas pa skrbi primarna raven, torej vstopne točke in pomanjkanje navodil ob razpršenem delovanju," je dejala.

V zdravniški zbornici predlagajo, da bi bolnike s sumom na koronavirus pregledali na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Najprej bi jih pogledal epidemiolog, ki bi potem odločil, ali je treba vzeti bris. Če bi bil rezultat brisa potrjen, bi potem odločili, ali gre bolnik domov ali v bolnišnico.

Poudarila je, da Slovenija ni opremljena tako, da bi lahko na 55 vstopnih točkah na primarni ravni, kjer naj bi sprejemali bolnike s sumom na koronavirus, zagotovili opremo in znanje. Kot je poudarila, morajo vstopne točke imeti ločen vstop, česar na urgencah nimajo, ampak so lahko v stiku z ostalimi.

Tisti, ki jemlje bris od bolnika, mora biti za to usposobljen, da bi se izognili lažno negativnim rezultatom. Prav tako mora biti v zaščitnih plaščih in imeti očala. Tudi najboljših mask, ki so zanesljive, ni dovolj. Tudi zato je nesmiselno, da bi to opremo uporabljali na 55 vstopnih točkah. "Bolje je, da se prava oprema skoncentrira na tistih mestih, kjer bodo bolnikom nudili najboljšo oskrbo in jih usmerjali na prava mesta," je dejala.

Opozorila je, da niso bili povabljeni v nobeno skupino na državni ravni za ukrepanje ob novem koronavirusu, kjer bi lahko karkoli pomagali. Prav tako še nimajo odgovorov, ki so jih v ponedeljek zastavili ministrstvu za zdravje in Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje.

Pripravljeni pomagati

"Pripravljeni smo sodelovati in pomagati. Imamo informacije, ki jih v državnih organih nimajo, saj te informacije prihajajo iz osebnih vezi. V teh dneh smo izjemno dobro povezani s članstvom, zlasti na primarni ravni," je dejala.

Poudarila je, da se zavzemajo, da bi zdravstveni delavci delali v čim bolj varnih razmerah, da bodo lahko opravljali svoje delo. "Če bodo oni zboleli, kdo bo potem zdravil?"

Tako ukrepajo na Švedskem

Z Zdravniške zbornice Slovenije so še sporočili, da so v stikih tudi z zdravniki iz tujine. O razmerah na Švedskem je tako zbornico obvestila zdravnica Damjana Palčič Berce, ki dela v regiji, ki je po njeni oceni enaka velikosti Slovenije. Po zdravničinih besedah so zdravstveni domovi tam prejeli "centralna podrobna navodila o tem, kako ravnati v primeru suma na okužbo s koronavirusom".

Javnost na Švedskem lahko informacije na to temo pridobi preko zdravstvenih spletnih strani in telefonske številke 1177. Na to številko morajo na Švedskem poklicati tisti, ki so bili na katerem od ogroženih območij in imajo znake in simptome koronavirusa. Ta številka je na voljo že vrsto let kot prva vstopna točka za zdravstveno svetovanje populaciji.