Pomanjkanje zdravnikov, digitalizacija, telefoni pogosto zvonijo v prazno, to so najpogostejše težave, zaradi katerih je bolnikom otežkočen dostop do družinskih zdravnikov. Nanje so ministrico za zdravje ob današnjem posvetu dostopnosti do ambulant na primarni ravni, opozorili zagovorniki pacientovih pravic. 

Namestnica varuha človekovih pravic Dijana Možina Zupanc je tako povedala, da pri Varuhu zaznavajo in dobivajo pobude glede oteženih dostopov do ambulant, ponekod ne delujeta elektronska in telefonska komunikacija. "Pobudniki nam navajajo, da tako telefonsko kot elektronsko komuniciranje ne delujeta, da so postopki pri uporabi portalov prezpleteni, da je odzivni čas ambulant predolg in da poskušajo včasih tudi po več desetkrat s telefonskimi klici in to več dni zapored. To ne more biti naša nova realnost," je dejala Možina Zupanc.

Pri Varuhu so prek vprašalnika, ki so ga poslali vsem zdravstvenim domovom, ugotovili, da ne obstajajo enotna merila, kaj pomeni primerna dostopnost.

Dostopnost do primarne ravni zdravstva so preverjali tudi pri Zagovorniku načela enakosti. Ugotovili so, da se je po epidemiji covida-19 dostop do ambulant poslabšala, je povedal zagovornik Miha Lobnik. Do težav prihaja zaradi premajhnega števila zdravnikov družinske medicine pa tudi zaradi digitalizacije, kjer se po njegovih besedah telefonskih in osebnih stikov ne da nadomestiti "z dopisovanjem."

S tem ima težavo petina prebivalstva

Njihova raziskava ugotavlja, da elektronsko naročanje predstavlja težavo za petino prebivalstva, o težavah z dostopnostjo pa v največji meri poročajo ljudje s kroničnimi boleznimi, nižje izobraženi in ljudje z nižjimi dohodki. 

Sicer je 14 odstotkov ljudi poročalo, da so bili pri poskusu izbire zdravnika že kdaj zavrnjeni. Najpogostejši razlogi za zavrnitev so prezasedenost zdravnika ali da so pacienta sprejeli samo v primeru že opredeljenih družinskih članov, tukaj je še nesprejemanje pacientov iz drugih občin. Kot je pojasnil Lobnik, je zagovornik januarja 2023 v postopku ugotavljanja diskriminacije presodil, da kraj bivanja zavarovanca ni dopusten razlog za zavrnitev izbire osebnega zdravnika. Po njegovem je kraj bivanja osebna okoliščina, zaradi katere ne sme biti po zakonu nihče neupravičeno obravnavan. Sicer je zaradi pritožbe enega od zdravstvenih domov zadeva zdaj na Upravnem sodišču. 

Dostopnost do zdravnika: Število pritožb se je podvojilo

Zastopniki pacientovih pravic so po besedah zastopnika Marjana Sušlja v letu 2022 največ pritožb prejemali od pacientov, ki niso mogli izbrati osebnega zdravnika, lani pa so se te težave nadaljevale oziroma še nekoliko povečale. "Podvojilo se je število pritožb glede dostopnosti do zdravnika, ki ga pacient sicer že ima," je opozoril.

A so hkrati številčno prejeli manj pritožb. "Očitno so se pacienti na nek način prilagodili ali pa so se nehali pritoževati, ker pritožbe niso prinesle bistveno boljšega rezultata," je dejal. Po njegovem mnenju je mogoče, da so se poznali tudi učinki začasnih ukrepov, kot so ambulante za osebe brez izbranega zdravnika.

Čakalnica prazna, ne sprejemajoi pacientov, telefon zvoni v prazno

Sušelj je naštel najpogostejše pritožbe pacientov, te so, da pacient ni prejel termina za takojšnji obisk, kljub zdravstvenim težavam so se morali pacienti na pregled naročati in čakati tudi do pet dni. Pacienti ne morejo do zdravnika, če niso prej naročeni, "čakalnica pa je medtem prazna, ne sprejema se pacientov, niti se ne javljajo na telefon," je povedal

Ogromno težav je tudi v komunikaciji, ko pacient ne prejme odgovora na elektronsko sporočilo, pa tudi roki za odgovor so po mnenju zastopnika predolgi. Dejstvo je tudi v tem, da vsi ne uporabljajo elektronske pošte. "Tukaj je še kasnitev pri predpisovanju zdravil na recept, portal ne deluje, je nerazumljiv, komunikacija pa poteka le v delovnem času zdravnika."

Neodzivnost, neprimerna komunikacija

"Nedosegljivost ambulante na telefon, ni bilo vrnjenih telefonskih klicev, težka komunikacija starejših po telefonu, ki tožijo, da so po telefonu težko komunicirali, ker slabo slišijo, in da bolj zaupajo osebnemu stiku. Nekateri pacenti so klicali tudi po dvajset ali večkrat, na neodzivnost preko telefona se je nanašalo kar 90 odstotkov vseh pritožb," je še poudaril Sušelj.

Veliko pritožb prihaja iz ljubljanske regije, kjer bolniki tožijo tudi zaradi neprimernih odnosov zdravnikov in medicinskih sester, potem so še tukaj zavrnjeni pacienti, ki želijo obiskati zdravnika izven kraja bivanja. Onemogočena jim je zamenjava osebnega zdravnika, kar je prav tako pacientova pravica. Zastopnik pacientovih pravic za Ljubljano je še zaznal, da pacientov niso pravočasno obveščali o prenehanju dela njihovih osebnih zdravnikov, pa zavračanje obravnave v ambulantah za neopredeljene.

Sušelj je poudaril, da je v Sloveniji "dokazano dober koncept družinskega zdravnika", od katerega pa se oddaljujemo zaradi pomanjkanja osebja, pa tudi zaradi "ekonomskih interesov posameznih skupin", je ocenil. Na vprašanje, koliko pritožb prejemajo zaradi zdravniške stavke, pa je odgovoril, da je stanje različno v različnih delih Slovenije in celo znotraj istega zdravstvenega doma, kjer denimo posamezni zdravnik ne želi izdati bolniškega lista, zdravnik v sosednji ambulanti pa to počne.

vanda.levstik@styria-media.si