Britanska državna zdravstvena služba (NHS) je z današnjim dnem začela z največjih pilotnim testiranjem na področju krvnih testov, piše Reuters.
V okviru randomiziranega kliničnega preskušanja bo sodelovalo 140.000 prostovoljcev, polovici udeležencev bodo takoj pregledali vzorec krvi z Gallerijevim testom.
Test Galleri je razvilo kalifornijsko podjetje Gall, je eden izmed novih krvnih testov, s katerimi bi lahko zaznali 50 vrst raka v razvoju. "Gallerijev test moramo natančno preučiti, da ugotovimo, ali lahko bistveno zmanjša število rakavih obolenj, diagnosticiranih v pozni fazi," je dejal Peter Sasieni, profesor s King's College London. "Ta test bi lahko pomenil prelomnico za zgodnje odkrivanje raka in smo veseli, da izvajamo tako pomembne raziskave," je dodal.
Gallerijev test deluje tako, da išče kemične spremembe v fragmentih genetske kode, ki iz tumorja uhajajo v krvni obtok. Znano je, da nekateri maligni tumorji sproščajo DNK v krvni obtok že dolgo, preden človek začne čutiti simptome. Teoretično test zelo hitro postavi diagnozo, zato se lahko zdravljenje začne prej, kar drastično izboljša možnosti preživetja, dodaja Reuters. Pljučni rak je vodilni vzrok smrti zaradi raka v Združenem kraljestvu in predstavlja približno petino vseh smrti zaradi raka.
Drugi in prvi vzrok smrti pri nas
Med najpogostejše rake v Sloveniji spadajo rak kože, debelega črevesa in danke, pljuč, dojke in prostate. Število bolnikov z rakom se iz leta v leto veča predvsem zaradi hitrega staranja prebivalstva, v Sloveniji je rak pri ženskah drugi, pri moških pa v zadnjih letih že prvi vzrok smrti.
Eurostat je pred dobrim letom dni objavil statistične podatke o smrti zaradi raka. Slovenija se je znašla na prvem mestu po deležu smrti, ki so posledica obolenja za rakom. Kar 31,5 odstotka vseh smrti v Sloveniji je posledica raka. Izredno visok delež, nad 30 odstotkov je še na Nizozemskem.
Obolevnost za različnimi oblikami raka se pri nas močno razlikuje glede na prebivališče. Medtem ko na državni ravni zabeležimo v povprečju 559 novih primerov te bolezni na 100.000 prebivalcev, je na regionalni ravni stopnja obolevnosti najvišja v zasavski regiji (616), le malo nižja je v osrednjeslovenski regiji (600), ki ima največ prebivalcev, kažejo zadnji podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Najmanj, 513 novih primerov na 100.000 prebivalcev beležijo v primorsko-notranjski regiji.
dezurni@stryia-media.si